Triletna višja šahovska šola pri Šahovski zvezi Slovenije je bila zasnovana kot nadgradnja triletne srednje šahovske šole. Načrtovana je bila v dokumentih Projekt razvoja kakovosti slovenskega šaha (1987) in Nacionalni pogram razvoja šahovske kulture (1990), kot tretja stopnja sistema vzgoje, izobraževanja in treniranja obetavnih šahistov – VITOŠ. Sestavni del šolanja so bili tudi letni individualni programi spopolnjevanja.
Vpisni pogoji in delovanje šole 1986-2003
Višja šahovska šola je poskusno delovala v šolskih letih 1986/1990, z delovnim imenom Razigravanja, komentiranja, testiranja. Redno je začela delovati v šolskem letu 1990/91, ko je že zajela večino naobetavnejših slovenskih šahistk in šahistov, mlajših od 17 oziroma 20 let, vsaj z nazivom prvokategornika (rejting 2000), oziroma mojstrskega kandidata (rejting 2150). S šolskim letom 1998/1999 so se vpisni pogoji in pogoji uspešnega dokončanja še zaostrili. Šola je delovala do leta 2003.
Splošni vzgojno-izobraževalno-trenerski cilji višje šahovske šole
so temeljili na priporočilih in vsebinah šol Botvinika-Kasparova, Dvoreckega in moskovske univerzitetne šahovske katedre. Bili so naslednji:
- Razvijanje šahovskih analitičnih in raziskovalnih sposobnosti ter samostojnosti in neodvisnosti mišljenja.
- Usvajanje osnovnih načel, metod, tehnik, prijemov in navad:
- vodenja turnirske borbe;
- šahovskega samoizobraževanja, samospopolnjevanja in samotreniranja.
- Usposabljanje za prepoznavanje značilnosti in močnih ter šibkih točk:
- v svojem šahovskem znanju, veščinah, navadah in lastnostih;
- v svojih za šahovsko rast pomembnih osebnostnih lastnostih.
- Usvajanje osnovnih znanj in razvijanje sposobnosti za odpravljanješahovskih in tistih osebnostnih pomanjkljivosti, ki ovirajo pri šahovskem razvoju.
- Poglabljanje znanj o šahovski otvoritvi, središčnici in končnici.
V višji šahovski šoli so se uspešno spopolnjevali:
41 šahistov in 10 šahistk, med njimi šest kasnejših velemojstrov: Marko Tratar (1987-1990 in 1990-1993), Duško Pavasović (1990-93), Matej Šebenik (1997-2000), Jure Borišek (1998-2001), Luka Lenič (2001-2003), Jure Škoberne (2002-2003), dve kasnejši velemojstrici: Darja Kapš (1998-2000), Ana Srebrnič (1997-2000), štirje kasnejši mednarodni mojstri: Igor Jelen (1987-1990 in 1990-1993), Primož Šoln (1990-1993), Niko Praznik (1993-1995 in 1997-1998), Jure Zorko (2002-2003) in dve kasnejši mednarodni mojstrici: Vesna Rožič (2002-2003) in Karmen Mar (2002-2003). Uspešno so opravili vse tri ali vsaj enega izmed enoletnih programov A, B in C.
Razvoj, vodenje in prenehanje delovanja šole:
Program sem zasnoval in razvil ter šolanje vodil in izvajal Iztok Jelen. Enako tudi spremljavo letnih individualnih programov spopolnjevanja. Izvajalcev slednjih programov nas je bilo več. Šola je prenehala z delovanjem, ker zaradi sistemske zapostavljenosti šaha v športnem prostoru ni mogla pridobiti statusa športne šole državnega pomena in ker je pri mojih delovnih nalogah prednost dobilo uvajanje izbirnega predmeta šah v osnovno šolo.