Zakonitosti in načela v luči enačbe aktivnosti • Šahovske šole Iztoka Jelena

Kazalo

Uvod
Pregled zakonitosti in načel splošne šahovske teorije
1. Pojasnila k pregledu
2. Teorija in borba
3. Etika
Številčno (aktivnostno) ocenjevanje pozicije
Načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti
1. Načelo aktivnosti prevedeno v jezik enačbe aktivnosti za ocenjevanje potez
2. Pozicije ocenjujemo s stališča belega, poteze pa s stališča igralca, ki je potezo odigral
3. Legenda sestavin enačbe za ocenjevanje potez, pojasnila in zaključki
4. Povzetek
Vpliv nekaterih potez na posamezne sestavine enačbe in načela aktivnosti
1. Vpliv najboljše prve poteze — 1. d4 in dveh najboljših odgovorov nanjo: 1… d5 in 1… Sf6
2. Vpliv takšne najboljše poteze pri kateri je poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti
3. Vpliv takšne najboljše poteze pri kateri je poudarjeno preprečevalno lice načela aktivnosti
4. Vpliv takšne najboljše poteze, ki zmanjša dejansko aktivnost lastnih figur
5. Poteza, ki priča, da je skladnost sodelovanja figur samostojni dejavnik v enačbi aktivnosti
Kdaj je poteza skladna z zakonitostmi in načeli splošne šahovske teorije?
Primer preučevanja potez miniaturne partije s pomočjo enačbe aktivnosti, razvojnih tempov, načela aktivnosti in pobudnega načela.
1. Miniaturna partija v ruski obrambi (C42): Naivnež — Hazarder
2. Podatki in ocene sestavin enačbe aktivnosti ter razvojni tempi za pozicije nastale v miniaturi
  1. Pozicija 1 — po potezi 2… Sf6
  2. Pozicija 2 — po potezi 3. Sxe5
  3. Pozicija 3 — po potezi 3. d4
  4. Pozicija 4 — po potezi 3… Sc6?
  5. Pozicija 5 — po potezi 3… d6
  6. Pozicija 6 — po potezi 4. d4
  7. Pozicija 7 — po potezi 4. Sxc6
  8. Pozicija 8 — po potezi 4… dxc6
  9. Pozicija 9 — po potezi 4… bxc6
  10. Pozicija 10 — po potezi 5. e5
  11. Pozicija 11 — po potezi 5… Se4
  12. Pozicija 12 — po potezi 6. d3??
  13. Pozicija 13 — po potezi 6. d4
3. Preučevanje pozicij in dvanajstih potez miniature na podlagi enačbe aktivnosti in razvojnih tempov. Primerjave med alternativnimi potezami.
  1. Podatki, izračuni, ocene in komentarji za posamezne poteze in nastale pozicije
    1. Legenda
    2. Poteza 3. Sxe5
    3. Poteza 3. d4 in primerjava s potezo 3. Sxe5
    4. Poteza 3… Sc6?
    5. Poteza 3… d6 in primerjava s potezo 3… Sc6?
    6. Poteza 4. d4
    7. Poteza 4. Sxc6 in primerjava s potezo 4. d4
    8. Poteza 4… dxc6
    9. Poteza 4… bxc6 in primerjava s potezo 4… dxc6
    10. Poteza 5. e5
    11. Poteza 5… Se4
    12. Poteza 6. d3??
    13. Poteza 6. d4 in primerjava s potezo 4. d3??
  2. Zbirna preglednica podatkov in ocen za dvanajst potez miniature
4. Naloge iz preučevanja potez in primerjav med potezami s pomočjo načel aktivnosti in pobude v jeziku enačbe aktivnosti. Rešitve in komentarji.
  1. Naloga 1 — potezi 3. Sxe5 in 3. d4
  2. Naloga 2 — potezi 3… Sc6? in 3… d6
  3. Naloga 3 — poteza 4. Sxc6 in odgovora 4… dxc6 ter 4… bxc6
  4. Naloga 4 — poteza 5. e5 in odgovor Se4
  5. Naloga 5 — potezi 6. d4 in 6. d3??
Zaključna razmišljanja
Uporabljena literatura

Uvod

Splošna šahovska teorija obravnava šah kot praktično neskončno igro. Zakonitosti in načela šahovske igre so opredelili šahovski klasiki (Steinitz, Tarrasch, Lasker, Nimcovič, Botvinik in drugi) pretežno že v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja. V nadaljevanju sta predstavljena pregled teh zakonitosti in načel ter osvetlitev v luči enačbe aktivnosti, ki je novejšega datuma. Vse na primerih iz otvoritve in zgodnje središčnice, fazah, v katerih je na šahovnici največ figur, število možnosti praktično neomejeno in zato uporabnost splošne šahovske teorije največja.

Pregled načel in zakonitosti splošne šahovske teorije

UKRIVLJENOST ŠAHOVSKEGA PROSTORA: (povzročajo jo figure na šahovnici) iz nje izhaja velika pomembnost središčnih polj — pomen središča.
PROCES POSPLOŠENE MENJAVE: v šahovski igri se nenehno odvija proces posplošene menjave vseh konjukturnih vrednosti (materialnih, časovnih, statičnih, dinamičnih, pozicijskih, taktičnih, strateških …) na šahovnici. Nasprotnika stremita k zase čim bolj ugodni, vsaj enakovredni, ekvivalentni posplošeni menjavi.
NAČELO RAVNOTEŽJA: ob obojestransko najboljši igri ostaja pozicija v ravnovesju in je remi naravni izid obojestransko najbolje vodene partije. Od tod lahko izpeljemo: Tudi z najboljšo potezo si položaja ne moremo izboljšati. Pozicijo nam lahko izboljša samo nasprotnikova napaka, poslabša pa lastna napaka. Drugo lice načela ravnotežja: premočna pozicija, tj. pozicija v kateri je ravnotežje že porušeno, postaja vse močnejša, ne glede na načine nasprotnikove obrambe.
NAČELO ZGODOVINSKOSTI: storjene pozicijske napake se vtisnejo v pozicijo v obliki šibkih točk (zgodovinsko ali pozicijsko načelo)
NAČELO AKTIVNOSTI (pogosto, a manj natančno imenovano tudi načelo akcije): stremimo k temu, da bo aktivnost, gibljivost naših figur čim bolj naraščala v primerjavi z aktivnostjo, gibljivostjo nasprotnikovih figur. Načelo aktivnosti ima dve lici: napadalno in preprečevalno (omejevalno, profilaktično).
1. Napadalno lice načela aktivnosti: stremimo k povečevanju aktivnosti, gibljivosti lastnih figur.
2. Preprečevalno lice načela aktivnosti: stremimo k preprečevanju, omejevanju aktivnosti, gibljivosti nasprotnikovih figur.
ENAČBA AKTIVNOSTI ( ← glej spletno stran)
NAČELO POBUDE (prvi del). Načelo pobude je po eni strani načelo splošne šahovske teorije, po drugi pa tudi načelo šahovskega boja med ljudmi: stremeti moramo k prevzemu ali k ohranjanju pobude. Pobuda je položaj na šahovnici, v katerem igralec vodi akcijo, pred katero se mora nasprotnik braniti, tako da nima časa, da bi z nasprotno akcijo začel sam. Imeti pobudo pomeni upravljati s procesi posplošene menjave v želeni smeri. S tem sicer v ravnotežnih pozicijah ne moremo pridobiti prednosti, lahko pa zvišamo verjetnost, da bo nasprotnik storil napako. Tudi teoretsko slabša poteza je lahko skladna z načelom pobude, če zaradi konkretnih tekmovalnih okoliščin obstoji dovolj visoka verjetnost za takšen nasprotnikov odgovor, ki bo omogočil prevzem ali ohranjanje pobudi ali ugoden teknovalni izid.

Pojasnila k pregledu

Načelo aktivnosti v navedenem ožjem pomenu, ki ga je prvi formuliral Lasker, velja predvsem za poteze, ki niso vzetja ali del izsiljenega niza potez, ki se konča s spremembo v materialu ali z matom ali z remijem.
Načelo aktivnosti lahko razširimo v univerzalno veljavno načelo v šahu, tako da ga pojmujemo v smislu enačbe aktivnosti. V tem primeru je poleg napadalnega in preprečevalnega lica načela aktivnosti treba za tiste posebne poteze, ki so del izsiljenega niza do materialnih sprememb ali mata ali remija, upoštevati tudi ta izsiljeni prispevek. Za tiste posebne poteze, ki so vzetja pa je dodatno treba upoštevati še materialne spremembe, ki pri tem nastanejo. To pomeni, da sta npr. pri določeni potezi lahko:
- zelo poudarjeni tako napadalno kot preprečevalno lice načela aktivnosti, vendar poteza kljub temu ni v skladu z načelom aktivnosti, ker prevlada taktična nepravilnost poteze — vsebovano v členu ‘(t)’,
- zelo šibki tako napadalno kot preprečevalno lice načela aktivnosti, vendar je poteza kljub temu v skladu z načelom aktivnosti, ker prevlada vzetje materiala (ΔM), ki je bilo s to potezo opravljeno.
Načelo aktivnosti uporabljamo za ocenjevanje potez, enačbo aktivnosti pa za ocenjevanje pozicij. A z odštetjem vrednosti dejavnikov enačbe aktivnosti po potezi od vrednosti dejavnikov enačbe pred potezo, dobimo ocene poteze po posameznih dejavnikih.
Pobuda je položaj na šahovnici, v katerem igralec vodi akcijo, pred katero se mora nasprotnik braniti, tako da nima časa, da bi z nasprotno akcijo začel sam.

Enačba aktivnosti je zakonitost in hkrati orodje splošne šahovske teorije za šahovsko analizo. V otvoritvi so lahko dodatno orodje pravila za računanje razvojnih tempov.

Ker šahovska igra izhaja iz simetrije in so cilji obeh nasprotnikov diametralno nasprotni, velja za šahovska načela in zakonitosti, da jih lahko opredelimo na dva načina: enak učinek dosežemo bodisi z zviševanjem koristi ene strani bodisi z enakim zmanjševanjem koristi druge strani. Od tod npr. dve zrcalni lici načela aktivnosti: napadalno in preprečevalno.

Teorija in borba

GLAVNO BORBENO NAČELO V ŠAHOVSKI PARTIJI JE NAČELO POBUDE: igralec mora stremeti k temu, da pobudo ohranja, če je nima, pa k temu, da jo prevzame. Tudi teoretsko slabša poteza je lahko skladna z načelom pobude, če zaradi konkretnih tekmovalnih okoliščin obstoji dovolj visoka verjetnost za takšen nasprotnikov odgovor, ki bo omogočil prevzem ali ohranjanje pobudi ali ugoden teknovalni izid.
- Načelo pobude je podlaga naslednjemu didaktičnemu priporočilu: stremeti moramo k napadalni igri, oziroma k temu, da na nasprotnikove udare/napade odgovarjamo z nasprotnimi udari/napadi. Stremimo torej k potezam s poudarjenim napadalnim licem načela aktivnosti.
- Orodje pobude je delovanje z grožnjo, to je z večjo ali manjšo stopnjo prisile.
- V okviru razumne stopnje tveganja je orodje pobude tudi upoštevanje psiholoških dejavnikov in značilnosti tekmovalnih okoliščin. To pomeni, da je skladna z načelom pobude lahko tudi teoretsko slabša poteza, če ocenimo, da ima glede na značilnosti tekmovalnih okoliščin (npr. časovna stiska) in stanja pripravljenosti ter psiholoških značilnosti konkretnega nasprotnika, večje možnosti na uspeh od objektivno boljše poteze.
NEKATERA POMEMBNA STRATEŠKA ALI BORBENA NAČELA, KI SO IZPELJANA IZ SPLOŠNE ŠAHOVSKE TEORIJE IN IZ NAČELA POBUDE:
1. Načelo vodenja akcije v skladu z glavnim obeležjem pozicije: Akcije ne smemo voditi mimo glavnega obeležja pozicije. Glavno obeležje je treba obdržati ali ga pretvoriti v neko drugo prednost. (Pojasnilo: glavno obeležje pozicije je tista značilnost v razporedu sil na šahovnici, ki jo je igralec dosegel kot svojo prednost.)
2. Načelo dveh slabosti v pozicijski igri: v nasprotnikovi poziciji poskušamo izzvati najprej eno, nato še drugo slabost in nato kombinirati igro proti obema slabostma.
3. Načelo strategije kopičenja majhnih prednosti v pozicijski igri.Načelo postopnega prevzemanja obvez v pozicijski igri: izmed potez, ki so del nekega pozicijskega programa, je treba najprej odigrati tisto, ki manj obvezuje. (Primer: manevriranje v obdobju začetnega pripravljanja pogojev za napad na nasprotnikovega kralja.)
4. Načelo obrambne ekonomičnosti v pozicijski igri: Pri izbiri obrambnih sredstev moramo biti varčni in hladnokrvni. (Mora nam biti jasno, katere nasprotnikove grožnje so resnične in katere samo navidezne. Ubraniti moramo samo resnične grožnje in to z minimalnimi obvezami in napori.)
5. Načelo aktivne obrambe: v psihološkem pogledu dajemo aktivni, posredni obrambi prednost pred pasivno, neposredno obrambo, nasprotnemu udaru prednost pred varovanjem.
PRAVILA NAČRTOVANJA IN IZBIRANJA POTEZE V PARTIJI: Uporabljamo pravila načrtne igre, optimalnega postopka izbiranja poteze in ekonomične porabe časa za razmišljanje.

Etika

Etika, ki jo spoštujemo v šahu in šahovskem boju se je izoblikovala skozi stoletja. Etika pri izbirnem predmetu šah.

Številčno (aktivnostno) ocenjevanje pozicije

Slika: Aktivnostno ocenjevanje pozicije — zaokroženo na desetinko enote kmeta

Beli ima torej odločilno prednost, če: O ≥ ≈1,4. Črni ima odločilno prednost, če O ≤ — ≈1,4
Kaj pomeni besedna zveza »odločilna prednost«? Pomeni, da je pri obojestransko najboljši igri verjetnost zmage 1. Za zmago običajno zadostuje prednost čistega kmeta: O = 1 oziroma
–1 za črnega. Dodatek ≈0,4 enote kmeta za izpolnitev pogoja odločilne prednosti, je varnostni popravek, ki naj bi zagotavljal, da bo verjetnost zmage pri obojestransko najboljši igri 1.

Izjeme glede pogoja odločilne prednosti so patne kombinacije in nekatere posebnosti v končnicah.

Kaj pomeni besedna zveza »pozicija je nejasna«? Šah je problemska igra. Nekatere pozicije so preveč zapletene, da bi jih v omejenem času in z omejenimi viri, ki so nam na razpolago, pravilno ocenili. V takih primerih si v teoretskih razglabljanjih pomagamo z oceno: pozicija je nejasna. V praksi pa se mora šahist kljub morebitnim dvomom vedno odločiti za določno oceno pozicije.

Načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti

S pomočjo zakonitosti in načel splošne šahovske teorije ocenjujemo pozicije in poteze predvsem kvalitativno. S pomočjo računalniškega šahovskega analizatorja jih vrednotimo s številčnimi ocenami, ki jih v približku jemljemo kot pravilne vrednosti.

Pozicijo lahko ocenjujemo razčlenjeno po posameznih dejavnikih s pomočjo enačbe aktivnosti. Dejavniki, členi te enačbe, ki prispevajo k oceni pozicije — ‘O’, so: ‘M’, ‘g’, ‘n’, ‘s’, ‘p’, ‘v’ in ‘(t)’. Spomnimo:
- najkrajša oblika enačbe aktivnosti: ≈A = O = M + N;
- ‘N’ lahko razčlenimo: N = d + p +v + (t);
- ‘d’ lahko razčlenimo naprej: in d = g + n+ s;
- enačba aktivnosti v povsem razčlenjeni obliki je torej: O = M + g + n +s + p + v + (t). Vsak izmed teh členov (pa tudi druge količine, ki posredno ali neposredno vplivajo na enačbo aktivnosti: ‘RT’, ‘U’, ‘G’,’O’, ‘N’, ‘ns’ in ‘d’) je enak razliki v njem med belo in črno vojsko. Na primer: g = g_b — g_č. V enačbi aktivnosti sta odvisni od tega kdo je na potezi in od predvidenega poteka igre v prihodnjih potezah, samo člena ‘p’ in ‘(t)’. Pri ocenjevanju vrednosti členov ‘s’ in ‘v’ upoštevamo samo pozicijo, ne pa tega kdo je dejansko na potezi. Člen ‘g’, delno pa tudi ‘n’ lahko pravilno ocenimo na podlagi točnega izračuna vrednosti ‘G’ in ‘ns’.
Potezo ocenjujemo:
1. S pomočjo načela aktivnosti, pri čemer ocenimo ali je poteza skladna z načelom aktivnosti ali ne. Najboljše so skladne, slabše ne. Pogosto lahko tudi ocenimo ali je pri potezi poudarjeno napadalno ali preprečevalno lice načela aktivnosti. Včasih tudi pri najboljših potezah nobeno izmed njiju ni izrazito. Neredko je zaradi materialne spremembe — ΔM v ospredju materialni del načela aktivnosti ali — zaradi morebitne taktike: Δ(t) ≥ 1, mat ali pat ali večni šah ali kaka druga teoretska remi pozicija — taktični del načela aktivnosti.
2. S pomočjo enačbe aktivnosti, tako da ocenimo pozicijo pred in po odigrani potezi ter izračunamo ali ocenimo razlike. Po odigrani potezi lahko ugotovimo padec v oceni pozicije — PO, ki je merilo za kakovost poteze. Čim manjši je padec, boljša je poteza. Pri najboljših potezah do padca ne pride. Ugotovimo spremembe po vseh sestavinah enačbe aktivnosti, ki jih je prinesla odigrana poteza: ΔM, Δg, Δn, Δs, Δp, Δv in Δ(t). Načelo aktivnosti smo s tem prevedli v jezik enačbe aktivnosti za ocenjevanje potez. Oznaka ‘Δ’ predstavlja razliko vrednosti med pozicijama pred in po potezi.

Načelo aktivnosti, prevedeno v jezik enačbe aktivnosti za ocenjevanje potez:

Načelo aktivnosti, namenjeno ocenjevanju potez, prevedemo v jezik enačbe aktivnosti:

Pozicije ocenjujemo s stališča belega, poteze pa s stališča igralca, ki je potezo odigral.

Predznaki pri ocenjevanju pozicij so postavljeni s stališča belega, pri ocenjevanju potez pa s stališča igralca, ki je potezo odigral.
Ocenjevanje pozicij – količine, ki jih ocenjujemo s stališča belega: RT, O, M, N, d, p, v, (t), g, ns, n, s, G, U
- S pozitivno vrednostjo ali z oznako ‘večje od nič’, to je: ‘>0’, označujemo količine, ki so v korist belega, z negativno vrednostjo ali z oznako ‘manjše od nič‘, to je: ‘<0’, količine, ki so v korist črnega. Primera: M = –2; s = >0 ali s > 0
Ocenjevanje potez – količine, ki jih ocenjujemo s stališča igralca, ki je odigral potezo: rt, ΔO, ΔM, ΔN, Δd, Δp, Δv, Δ(t), Δg, Δn, Δs, ΔG, ΔU
- S pozitivno vrednostjo ali z oznako ‘večje od nič’, to je: ‘>0’, označujemo količine v korist igralca, ki je odigral potezo, z negativno vrednostjo ali z oznako ‘manjše od nič‘, to je: ‘<0’, količine, ki so v korist nasprotnega igralca.
- Za količine RT, O, M, N, d, p, v, (t), g, n, s, G in U velja:
  - Če gre za potezo belega, odštejemo vrednost količine za pozicijo pred odigrano potezo od njene vrednosti za pozicijo po odigrani potezi, npr: ΔM = M_po — M_pred, pri čemer velja: M = M_b — M_č.
  - Če gre za potezo črnega, odštejemo vrednost količine za pozicijo po odigrani potezi od njene vrednosti za pozicijo pred odigrano potezi, npr: ΔM = M_pred — M_po, pri čemer velja: M = M_b — M_č..

Legenda sestavin prevedene enačbe, pojasnila in zaključki:

ΔO = O_po — O_pred, če gre za potezo belega in ΔO = O_pred — O_po, če gre za potezo črnega = razlika med oceno pozicije pred odigrano potezo in pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi (v približku ocene idealnega računalniškega šahovskega analizatorja).
PO = padec ocene po odigrani potezi in je enak absolutni vrednosti ΔO, razen če ΔO prikazuje dvig namesto padca ocene. V tem primeru privzamemo PO = 0, ker sklepamo, da gre za najboljšo potezo, ki jo je analizator ocenil previsoko, saj za najboljše poteze velja PO = 0. Igralec si namreč s svojo potezo pozicije ne more izboljšati. Izboljša mu jo lahko samo nasprotnikova napaka. Velja za ravnotežne pozicije.
- Najboljše poteze so skladne z načelom aktivnosti.
- Pri preverjanju skladnosti poteze z načelom aktivnosti ocenjujemo ali je poteza skladna z napadalnim ali preprečevalnim licem tega načela ali z morebitnim materialnim in taktičnim delom tega načela. Materialni del načela aktivnosti vsebujejo poteze, ki so vzetja. Taktični del načela aktivnosti vsebujejo poteze, ki vodijo do izsiljenih materialnih sprememb ali mata ali remija.
ΔM = razlika v materialni prednosti med pozicijo pred odigrano potezo in pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi: ΔM = M_po — M_pred, če gre za potezo belega in ΔM = M_pred — M_po, če gre za potezo črnega. Pri tem upoštevamo: M = M_b — M_č. Za poteze, ki niso vzetja velja: ΔM = 0. Od tod:
- Materialni del načela aktivnosti je treba upoštevati samo za poteze, ki so vzetja.
ΔN = razlika v nematerialni prednosti med pozicijo pred odigrano potezo in pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi: ΔN = N_po — N_pred, če gre za potezo belega in ΔN = N_pred — N_po, če gre za potezo črnega. Pri tem upoštevamo: N = N_b — N_č.
- Nematerialni del načela aktivnosti vsebuje:
  - napadalno lice
  - preprečevalno lice
  - prispevek morebitne taktične napake, kadar igrana slaba poteza:
    - omogoči izsiljeno nadaljevanje do osvojitve materiala ali mata ali remija ali
    - zapravi priložnost izsiljenega nadaljevanja do osvojitve materiala ali mata ali remija.
Δd = razlika aktivnosti zaradi prednosti v dejanski aktivnosti figur med pozicijo pred odigrano potezo in pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi: Δd = d_po — d_pred, če gre za potezo belega in Δd = d_pred — d_po, če gre za potezo črnega. Pri tem upoštevamo: d = d_b — d_č.
- Pri potezi, ki močno poveča dejansko aktivnost lastnih figur, je poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti.
Δp = razlika aktivnosti zaradi prednosti v potencialni aktivnosti figur pred odigrano potezo in pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi: Δp = p_po — p_pred, če gre za potezo belega in Δp = p_pred — p_po, če gre za potezo črnega. Pri tem upoštevamo: p = p_b — p_č.
- Pri potezi, ki močno poveča potencialno aktivnost lastnih figur, je poudarjeno preprečevalno lice načela aktivnosti.
Δv = razlika aktivnosti zaradi prednosti v varnosti/stabilnosti lastnih figur, oziroma ogroženosti/nestabilnosti nasprotnikovih figur, med pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi in pozicijo preden je bila poteza odigrana: Δv = v_po — v_pred, če gre za potezo belega in Δv = v_pred — v_po, če gre za potezo črnega. Pri tem upoštevamo: v = v_b — v_č.
- Pri potezi, ki močno poveča varnost lastnih figur, je poudarjeno preprečevalno lice načela aktivnosti.
- Učinek poteze na večjo ogroženost nasprotnikovih figur prispeva k napadalnemu licu načela aktivnosti.
Δ(t) = razlika aktivnosti zaradi prednosti v morebitni taktiki med pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi in pozicijo preden je bila poteza odigrana: Δ(t) = (t)_po – (t)_pred, če gre za potezo belega in Δ(t) = (t)_pred — (t)_po, če gre za potezo črnega. Do razlike »Δ(t)« pride, če je poteza taktična napaka, ki omogoči, ali ki zapravi izsiljeno nadaljevanje, ki vodi do materialne in/ali nematerialne spremembe ali mata ali remija.
- Taktični del nematerialnega dela načela aktivnosti predstavlja poteza:
  - ki nadaljuje izsiljeno nadaljevanje: Δ(t) = 0 ali
  - ki je taktična napaka, ker sproži izsiljeno nadaljevanje: Δ(t) < 0 ali
  - ki je taktična napaka, ker zapravi izsiljeno nadaljevanje: Δ(t) < 0 do materialnih in/ali nematerialnih sprememb ali do mata ali do remija.
Δg = razlika aktivnosti zaradi prednosti v gibljivosti figur med pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi in pozicijo preden je bila poteza odigrana: Δg = g_po — g_pred, če gre za potezo belega in Δg = g_pred — g_po, če gre za potezo črnega, pri čemer velja: g = g_b — g_č
- Učinek poteze na povečano gibljivost lastnih figur je povezan z napadalnim licem načela aktivnosti.
Δn = razlika aktivnosti zaradi prednosti v nadzoru pomembnih polj med pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi in pozicijo preden je bila poteza odigrana: Δn = n_po — n_pred, če gre za potezo belega in Δn = n_pred — n_po, če gre za potezo črnega, pri čemer velja: n = n_b — n_č.
- Učinek poteze na povečan nadzor nad pomembnimi polji je povezan z napadalnim licem načela aktivnosti.
Δs = razlika aktivnosti zaradi prednosti v usklajenem medsebojnem sodelovanju figur med pozicijo, ki je nastala po odigrani potezi in pozicijo preden je bila poteza odigrana:
Δs = s_po — s_pred, če gre za potezo belega in Δs = s_pred — s_po, pri čemer velja: s = s_b — s_č.
- Učinek poteze na bolj skladno sodelovanje lastnih figur je povezan z napadalnim licem načela aktivnosti.

Povzetek:

Pri ožje pojmovanem načelu aktivnosti ločimo njegovo napadalno in preprečevalno lice. Tako pojmovano načelo velja za poteze, ki niso vzetja, taktične napake ali del izsiljenega niza potez.
Širše pojmovano načelo aktivnosti temelji na enačbi aktivnosti in velja za vse poteze. Pri njem ločimo materialni in nematerialni del ter morebitni taktični del. Pri nematerialnem delu ločimo napadalno in preprečevalno lice..
Ugotovitve, veljavne za načelo aktivnosti, ki je teoretsko šahovsko načelo, lahko smiselno prenesemo tudi na načelo pobude, ki je načelo šahovskega boja med dvema osebnostima.
Uporaba načela aktivnosti in pobudnega načela je smiselna za ravnotežne pozicije.
Pozicije ocenjujemo s stališča belega, poteze pa s stališča igralca, ki je potezo odigral.

Vpliv nekaterih potez na posamezne sestavine enačbe aktivnosti in načela aktivnosti

Vpliv najboljše in vpliv najslabše poteze v začetni poziciji

Vpliv takšne najboljše poteze pri kateri je poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti

Vpliv takšne najboljše poteze pri kateri je poudarjeno preprečevalno lice načela aktivnosti

Vpliv takšne najboljše poteze, ki zmanjša dejansko aktivnost lastnih figur

Poteza, ki priča, da je skladnost sodelovanja figur samostojni dejavnik v enačbi aktivnosti

V poglavju ‘Ocenjevanje prednosti belega v skladnem sodelovanju figur’ smo preučevali pozicijo, v kateri smo prednost belega v skladnejšem sodelovanju njegovih figur lahko pojasnili s prednostjo v večji gibljivosti in s prednostjo v varnejšem položaju. Lažje kot zgolj s preučevanjem pozicije lahko predpostavko, da je prednost v skladnem sodelovanju figur lahko tudi neodvisni dejavnik prednosti belega, potrdimo s preučevanjem poteze.

V ta namen moramo najprej preučiti poziciji, ki nastaneta pred in po potezi, ki jo bomo preučili.

Izračuni za pozicijo pred potezo 13… Sb8

RT_č = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega – 1 = (a6, b5, c7, d6, f7, g6, h7, Lf8, Ta8, Dd8) – (a3, b2, f2, g2, h3, Lc1, Ta1) – 1 = 10 – 7 = 2
U = (9_kmeti + 4_Sd2 + 4_Sf3 + 4_Lc2 + 2_Ta1 + 3_Te1 + 1_Dd1 + 3_Kg1) – (7_kmeti + 6_Sc6 + 4_Sf6 + 1_Lb7 + 3_Lf8 + 3_Ta8 + 2_Te8 + 4_Dd8 + 2_Kg8) = 30 – 32 = –2
G = (9_kmeti+ 4_Sd2 + 4_Sf3 + 4_Lc2 + 2_Ta1 + 3_Te1 + 1_Dd1 + 3_Kg1) – (7_kmeti + 6_Sc6 + 5_Sf6 + 1_Lb7 + 3_Lf8 + 3_Ta8 + 2_Te8 + 4_Dd8 + 2_Kg8) = 30 – 33 = –3
ns = 10 – 8 = 2

Ocene za pozicijo pred potezo 13… Sb8

g > 0 (ugotovimo na podlagi izida G = 2)
n > 0 (ocenimo s pomočjo izida ns = 2)
O = 0,34; N = 0,34; s ≈ 0; v ≈ 0; p ≈ 0
d = g + n + s = >0 + >0 + ≈0 = >0

K izidom za pozicijo pred potezo 13… Sb8

Izračuni za pozicijo po potezi 13… Sb8

RT_b = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega = (a6, b5, c7, d6, f7, g6, h7, Sb8, Lf8, Ta8, Dd8) – (a3, b2, f2, g2, h3, Lc1, Ta1) = 11 – 7 = 4
U = (9_kmeti+ 4_Sd2 + 4_Sf3 + 4_Lc2 + 2_Ta1 + 3_Te1 + 1_Dd1 + 3_Kg1) – (7_kmeti + 2_Sb8 + 4_Sf6 + 1_Lc8 + 3_Lf8 + 3_Ta8 + 2_Te8 + 4_Dd8 + 2_Kg8) = 30 – 28 = 2
G = (9_kmeti+ 4_Sd2 + 4_Sf3 + 4_Lc2 + 2_Ta1 + 3_Te1 + 1_Dd1 + 3_Kg1) – ( 9_kmeti + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 4_Lb7 + 3_Lf8 + 1_Ta8 + 2_Te8 + 3_Dd8 + 2_Kg8) = 30 – 31 = –1
ns = 10 – 8 = 2

Ocene za pozicijo po potezi 13… Sb8

g < 0 (ugotovimo na podlagi izida G = –1)
n > 0 (ocenimo s pomočjo izida ns = 2)
O = 0,33; N = 0,33; s ≈ 0; v ≈ 0; p > 0
d = g + n + s = <0 + >0 + ≈ 0 = >0

K izidom za pozicijo po potezi 13… Sb8

Izračuni in ocene za potezo 13… Sc6-b8
– rt_č = RT_pred – RT_po = 2 – 4 = –2
– ∆O = O_pred – O_po = 0,34 – 0,33 = 0,01; od tod:
– PO = 0
– ∆N = N_pred – N_po = 0,34 – 0,33 = 0,01
– ∆U = U_pred – U_po = – 2 – 2 = –4
– ∆G = G_pred – G_po = –3 – (–1) = –2; od tod: ∆g < 0
– ∆g = g_pred – g_po = <0 – <0 = <0
– ∆ns = ns_pred – ns_po = 2 – 2 = 0; ocenimo: ∆n = ≈ 0
– ∆n = n_pred – n_po = >0 – >0 = ≈0
– ∆d = d_pred – d_po = ∆g + ∆n + ∆s = <0 + ≈0 + >0 = ≈0
– ∆p = p_pred – p_po = <0 – >0 = <0
– ∆v = v_pred – v_po = ≈0 – ≈0 = ≈0
– ∆s = s_pred – s_po = ≈0 – ≈0 = ?

Komentar izidov preučevanja poteze 13… Sb8 s pomočjo enačbe aktivnosti in razvojnih tempov

Čeprav poteza črnega 13… Sc6-b8 izgubi dva razvojna tempa (∆rt = –2) in začasno svoji vojski v primerjavi z nasprotnikovo nekoliko zmanjša gibljivost (∆g<0) in potencialno aktivnost (∆p<0), ne pridobi pa niti v varnosti (∆v = ≈0), nadzoru središčnih in drugih pomembnih polj (∆n = ≈0) in v dejanski aktivnosti (∆d = ≈0) svojih figur, je najboljša ali vsaj ena izmed najboljših potez (PO = 0). Enačba aktivnosti, prirejena za ocenjevanje potez, pokaže, da je to mogoče le, če navedene izgube v drugih dejavnikih, nadomesti s pridobitvami v edinem dejavniku, ki je še preostal, to je v bolj skladnem sodelovanju svojih figur: ∆s = >0.
≈∆O = PO = ∆v + ∆d + ∆p + ∆(t) = ∆v + ∆g + ∆n + ∆s + ∆p + ∆(t) →
∆s = PO – (∆v + ∆g + ∆n + ∆p + ∆(t)). Če v enačbo vstavimo izračunane in ocenjene vrednosti: ∆s = 0 – (≈0 + <0 + ≈0 + <0 + 0) = 0 – (<0 + <0) → ∆s = >0 + >0. Račun torej pokaže to, kar je na pamet težje oceniti: da se je po potezi 13… Sc6-b8 črnemu jasno zvišalo skladno sodelovanje njegovih figur v primerjavi z belimi. Seveda smo tudi dejavnika ∆v in ∆p ter deloma tudi ∆n, morali oceniti na pamet, vendar je bila zaradi značilnosti pozicije verjetnost, da ju bomo pravilno ocenili na pamet dosti večja kot je bila ta verjetnost pri ocenjevanju dejavnika ∆s.
Običajna šahovska razlaga pravkar ugotovljenega izida bi seveda bila, da je bil skakač na polju c6 nerodno postavljen in ga je zato smiselno prek polja b8 premestiti na polje d7. Na polju c6 je bil namreč bolj izpostavljen udarom nasprotnikovih figur, glavna pomanjkljivost njegovega položaja pa je bila v tem, da je zapiral diagonalo svojemu lovcu b7 in svojemu kmetu c7 pot, da posežeta v boj za središče. S premestitvijo skakača se torej poveča skladnost sodelovanja črnih figur v primerjavi z belimi.
Ugotovili smo že, da je prednost v skladnem sodelovanju figur edini med vsemi dejavniki, ki pri oceni poteze 13… Sb8 deluje v korist črnega. Je torej prispevek h kakovosti poteze, ki je neodvisen od drugih dejavnikov delujočih v korist črnega, ker teh ni.
Sklepamo: če je prednost v skladnem sodelovanju figur lahko neodvisen dejavnik
1. v konkretnem primeru, je lahko neodvisen dejavnik tudi v drugih primerih,
2. pri ocenjevanju poteze, je lahko tudi neodvisen dejavnik tudi pri ocenjevanju pozicije.
Prepričali smo se lahko, da nas ugotavljanje oziroma ocenjevanje prispevkov, ki jih k posameznim prednostim belega prinese poteza, obogati z dodatnimi spoznanji v primerjavi s tistimi, ki jih pridobimo zgolj s preučevanjem pozicij. Na primer: izračun vrednosti ∆G in ∆ns nam je omogočil, da smo lahko ugotovili oziroma ocenili ali sta prispevka ∆g in ∆n manjša, enaka ali večja od nič.
Z ugotovitvijo, da je v enačbi aktivnosti prednost v skladnem sodelovanju figur lahko neodvisni dejavnik prednosti belega je potrjena tudi pravilnost odločitve Didiška, da je v svojo enačbo aktivnosti uvrstil dejavnik skladnega sodelovanja figur.

Kdaj je poteza skladna z zakonitostmi in načeli splošne šahovske teorije?

V splošnem so dobre poteze skladne z zakonitostmi in načeli splošne šahovske teorije, slabe pa niso. Pri tem je lahko v ospredju skladnost z eno, z več ali z vsemi zakonitostmi in načeli. Znotraj posamezne zakonitosti ali načela so pri različnih potezah lahko poudarki na različnih licih ali sestavnih delih.

Poteza je skladna z načelom aktivnosti, če je najboljša.
Poteza, ki je skladna z načelom aktivnosti, ima običajno poudarjeno vsaj eno izmed obeh lic načela, napadalno ali preprečevalno, vendar to ni nujno. Odločilen, ali je poteza skladna ali ne z načelom aktivnosti, je lahko npr. materialni del načela (pri potezah, ki so vzetja) ali njegov taktični del (pri potezah, ki so taktične napake): materialni in taktični del načela aktivnosti lahko prevladata nad njegovim napadalnim in preprečevalnim licem. Vzetja so lahko skladna ali ne z načelom aktivnosti, taktične napake pa z njim niso skladne.
Poteza je skladna s pomenom središča, če dolgoročno razmeroma najbolje prispeva k nadzoru središča. Zato je s pomenom središča lahko skladna tudi poteza, ki šele pripravlja nadzor nad središčem ali celo začasno opusti nadzor nad njim, če igralcu to omogoča, da bo kasneje lahko nanj deloval bolj učinkovito.
Poteza je skladna z zgodovinskim (pozicijskim) načelom, če v svojem taboru ne bo povzročila šibkih točk — niti v svoji kmetski strukturi niti izven nje;
Poteza je skladna s cilji procesov posplošene menjave, če je dobra in vodi v ravnotežnih pozicijah do enakovrednih, ekvivalentnih menjav, v pozicijah s porušenim ravnotežjem pa lahko tudi do neekvivalentnih menjav v lastno korist.
Poteza je skladna z načelom pobude, če deluje z večjo ali manjšo stopnjo prisile (grožnje) na način,
- da se bori za pobudo, jo ohranja ali jo prevzema.
- da je v morebitni odsotnosti dobrih rešitev poteza lahko objektivno tudi slabša, če glede na oceno stanja nasprotnikove pripravljenosti, njegovih psiholoških šibkosti in konkretnih tekmovalnih okoliščin, obeta višjo verjetnost ugodnega tekmovalnega izida od objektivno boljše poteze.
Če odmislimo vpliv psiholoških dejavnikov in tekmovalnih pogojev je v teoretskem oziru načelo pobude identično načelu aktivnosti za pozicije v območju minimalne prednosti (v približku ocene od ±0,2 do ±0,5).

Pet nalog iz miniaturne partije: podatki, ocene, rešitve in pojasnila

Miniaturna partija v ruski obrambi (C42): Naivnež — Hazarder

Podatki in ocene sestavin enačbe aktivnosti ter razvojni tempi

Pozicija 1 — po potezi 2… Sf6

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 1:
Ker je pozicija simetrična, morebitnih izsiljenih taktičnih pridobitev pa ni videti, sledi, da vsa prednost belega izhaja iz prispevkov ‘p’ in ‘v’. Nedvomno je tudi, da ta prednost ne izhaja iz samo enega izmed teh prispevkov, ampak ima v vsakem izmed njiju vsaj minimalno prednost. Dalje. Smisel uvedbe sestavine ‘p’ je v tem, da upošteva to, česar sestavini ‘s’ in ‘d’ ne upoštevata – prednosti, ki jo prinaša možnost hitrejšega in skladnejšega razvoja figur v nadaljevanju. Ker torej ‘s’ in ‘d’ ne vsebujeta prispevka zaradi možnosti hitrejšega in skladnejšega razvoja figur v nadaljevanju, v simetrični poziciji pa sta tudi tudi ‘g’ in ‘n’ enaki točno nič, sledi, da sta v simetrični poziciji tudi prispevka ‘s’ in ‘d’ enaka nič. Ker d = 0, velja za pozicijo na gornjem diagramu: N= p + v = 0,54. Izpeljemo, da je v simetrični poziciji tudi ‘s’ točno nič – ne glede na to kdo je na potezi. Vidimo, da za simetrične pozicije velja: M = d = U = G = g = n = s = 0 in p ≠ 0 ter v ≠ 0. Če ne gre za nujnico velja tudi: p > 0 ter v > 0, če je na potezi beli in p < 0 ter v < 0, če je na potezi črni. Za nesimetrične pozicije pa moramo tudi pri oceni prispevkov ‘s’ in ‘d’ upoštevati kdo je na potezi.

Pozicija 2 — po potezi 3. Sxe5

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_3.Sxe5 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (11 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 26 =9
G_3.Sxe5 = G_b – G_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (12 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 27 = 8

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 2: Padec ocene P_3.Se5 = O_pred – O_po = 0,54 – 0,37 = 0,17, torej v okviru merske napake. Poteza 3. Sxe5 torej je morebiti najboljša poteza. Kako smo prišli do ocene, da je prispevek zaradi nadzora središčnih in drugih pomembnih polj ‘n’ večji od nič? Za število nadzorov nad središčnimi polji štejemo vsa delovanja na ta polja in število figur na njih. V gornji poziciji 2 ima beli 3 takšne nadzore (delovanje kmeta e4 na polje d5 in dve figuri postavljeni na središčni polji e4 in e5). Črni ima samo dva takšna nadzora (delovanji skakača f6 na središčni polji e4 in d5). Kaj pa nadzori drugih pomembnih polj? Katera so druga pomembna polja je vsakokrat odvisno od konkretne pozicije in je težje določljivo. Zato v primeru, da v poziciji ni kakšnih posebnosti glede ostalih pomembnih polj, v prvem približku upoštevamo samo razliko v nadzoru središčnih polj. V konkretni poziciji ima beli en nadzor več od črnega in zato je prispevek zaradi te razlike: n > 0. Stran, ki je na potezi ima največkrat že zaradi tega dejstva samega določeno prednost v potencialni aktivnosti figur. Lahko pa tudi pri ocenjevanju potencialne aktivnosti drugi dejavniki pretehtajo nad prednostjo prve poteze. V konkretni poziciji takšnih dejavnikov ni videti, zato p < 0. V konkretni poziciji lahko črni z izsiljenim nizom potez osvoji kmeta – točneje: vrne izgubljenega kmeta Zato t = –1 kar je v okviru pogoja t ≤ –1. Ni opaziti velike razlike v sodelovanju belih figur med seboj in črnih figur med seboj, zato s ≈ 0.

Pozicija 3 — po potezi 3. d4

Izračuni udarnosti in gibljivosti:
U_3.d4 = U_b – U_č = (13 + 3_Sb1 + 5_Sf3 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 3_Dd1 + 2_Ke1) – (13 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 37 – 28 = 9
G_3.d4 = G_b – G_č = (12 + 3_Sb1 + 5_Sf3 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 3_Dd1 + 2_Ke1) – (13 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 36 – 28 = 8

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 3: Padec ocene P_3.d4 = O_pred – O_po = 0,54 – 0,41 = 0,13, torej v okviru merske napake. Poteza 3. d4 torej je morebiti najboljša poteza. Beli ima 6 nadzorov središčnih polj (nadzora kmetov e4 in d4 na po eno izmed središčnih polj, namestitvi teh dveh kmetov na središčni polji in delovanje belega skakača na dve središčni polji). Črni ima štiri takšne nadzore (udara skakača f6 na središčni polji e4 in d5, namestitev kmeta na polje e5 in njegovo delovanje na polje d4). Niti za belega niti za črnega ni videti, da njune figure med seboj ne bi dobro sodelovale in za nobenega izmed nasprotnikov ni videti, da bi bile njegove figure ogrožene. Zapišemo: s ≈ 0 in v ≈ 0.

Pozicija 4 — po potezi 3… Sc6

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_3…Sc6 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (9 + 6_Sc6 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 29 = 6
G_3…Sc6 = G_b – G_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (10 + 6_Sc6 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 30 = 5

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 4: Padec ocene P_3…Sc6 = O_pred – O_po = 0,37 – 2,12 = 1,25, kar pomeni, da poteza 3.. Sc6 ni bila dobra.Vidimo, da črni nadzoruje vsa 4 središčna polja, beli samo 3. Večjih razlik med belim in črnim v nadzoru drugih pomembnih polj ni opaziti, zato n < 0. Zaradi kmeta več v središču se zdi medsebojno sodelovanje belih figur nekoliko boljše kot črnih. Od tod je tudi dejanska aktivnost belih figur nekoliko višja od črnih.

Pozicija 5 — po potezi 3… d6

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_3…d6 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (12 + 3_Sb8 + 6_Sf6 + 5_Lc8 + 1_Lf8 + 1_Th8 + 2_Dd8 + 2_Ke8) = 35 – 32 = 3
G_3…d6 = G_b – G_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (12 + 3_Sb8 + 6_Sf6 + 5_Lc8 + 1_Lf8 + 1_Th8 + 2_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 31 = 4

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 5:
Obe strani nadzorujeta po 3 središčna polja, katera so druga pomembna polja je težko opredeliti, enako razliko med belim in črnim v nadzoru teh polj, zato n ≈ 0. Niti za belega niti za črnega ni videti, da njune figure med seboj ne bi dobro sodelovale in za nobenega izmed nasprotnikov ni videti, da bi bile njegove figure ogrožene. Zapišemo: s ≈ 0 in v ≈ 0. Če bi upoštevali tudi morebitno taktiko pa bi morali zapisati v_(t) < 0, saj obstoji izsiljeni niz potez, po katerem črni vrne nazaj izgubljenega kmeta. Če taktike ne vštejemo pa figure belega, tako kot figure črnega, niso ogrožene.

Pozicija 6 — po potezi 4. d4

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_4.d4 = U_b – U_č = (13 + 3_Sb1 + 8_Sc6 + 5_Lf1 + 5_Lc1 + 1_Th1 + 6_Dd1 + 2_Ke1) – (9 + 6_Sc6 +5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 43 – 29 = 14
G_4.d4 = G_b – G_č = (13 + 3_Sb1 + 8_Sc6 + 5_Lf1 + 5_Lc1 + 1_Th1 + 6_Dd1 + 2_Ke1) – (10 + 6_Sc6 +5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 43 – 30 = 13

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti pozicije 6:
Beli ima kmeta več (M = 1), prednost v udarnosti (U = 14) in v gibljivosti (G = 13, od tod: g ˃ 0) in v nadzoru središčnih polj: ns = nsb – nsč = 5 (tri figure nameščene v središču in dve delovanji na središčna polja) – 4 (delovanje dveh skakačev, vsakega na dve središčni polji) = 1. Figure vsake vojske skladno sodelujejo med seboj in so v varnem položaju. Glede tega torej med obema vojskama ni večjih razlik, zato: s ≈ 0 in v ≈ 0. Črni bo v izsiljenem nizu potez, torej s pomočjo taktike lahko osvojil kmeta, točneje, vrnil prej izgubljenega kmeta: t ≤ –1. Računalniški analizator ocenjuje, da je prednost belega enaka 1,39 kar pomeni, da ima beli tudi majhno nematerialno prednost: N = O – M = 1,39 – 1 = 0,39.

Pozicija 7 — po potezi 4. Sxc6

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_4.Sxc6 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 8_Sc6 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (11 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 25 = 10
G_4.Sxc6 = G_b – G_č = (15 + 2_Sb1 + 8_Sc6 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (10 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8) = 36 – 23 = 13

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 7:
Pozicija po vzetju 6. Sxc6 predstavlja trenutni posnetek stanja sredi menjalne operacije, zato njena analiza, čeprav je možna, ni smiselna. Noben šahist pri zdravi pameti ne bo šel ocenjevat pozicije sredi menjalne ali kake druge taktične operacije, ki jo sestavlja izsiljeni niz potez, ampak bo pozicijo ocenil pred začetkom ali kvečjemu na začetku izsiljenega niza potez, nato pa šele potem, ko se bo izsiljeni niz potez zaključil. Črni bo vzel belega skakača. Vendar je njegov odgovor izsiljen le v tem smislu, da skakača mora vzeti – lahko pa izbira ali ga bo vzel z ‘b’ ali z ‘d’ kmetom. Trenutna slika pozicije je naslednja: ker je beli vzel skakača z namenom, da ga zamenja, že od prej pa ima kmeta več, je trenutno materialno stanje M = 4. Črni bo v naslednji potez vzel ponujenega skakača, s čimer bo zaključen izsiljeni potezni par: t = –3. Oceniti prispevka ‘v’ in ‘s’ je v takšni vmesni poziciji težavno, ker zaradi taktične operacije, ki poteka, lahko kaže popačeno sliko. Zato si pri ocenjevanju ‘v’ in ‘s’ pomagamo tako, da zavrtimo posnetek nazaj – v pozicijo pred začetkom taktične operacije – ali naprej: v pozicijo po zaključku taktične operacije. Ker je bila 4. Sxc6 najboljša poteza kar pomeni, da po njej ni prišlo do padca ocene pozicije, je v našem primeru smiselno, da oceno količin ‘v’ in ‘s’ opravimo na podlagi pozicije v kateri smo to potezo odigrali.

Pozicija 8 — poteza po 4… dxc6

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_4…dxc6 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (10 + 6_Sf6 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 7_Dd8 + 2_Ke8) = 27 – 37 = – 10
G_4…dxc6 = G_b – G_č = (15 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (9 + 6_Sf6 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 7_Dd8 + 2_Ke8) = 28 – 36 = – 8

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 8:
Črna vojska bolje nadzoruje središčna polja, saj ima 5 nadzorov (udara dame na polji d5 in d4, udara skakača na polji d5 in e4 ter udar kmeta c6 na polje d5), beli pa le dva (prisotnost kmeta e4 na središčnem polju in njegov udar na polje d5). Od tod: n < 0. Delovanje belih figur je bolj usklajeno od delovanja črnih, ki jim skladnost delovanja otežujeta odsotnost kmetskega središča in dvojna kmeta na navpičnici c. Najtežje je določiti kdo ima prednost v dejanski aktivnosti figur. Ali pretehtata člena ‘g’ in ‘n’ v korist črnega ali člen ‘s’ v korist belega? Ocenimo, da prednost v korist enega ali drugega ni velika, kar zapišemo z oceno, da je razlika približno enaka nič: d ≈ 0. Prednost belega v potencialni aktivnosti je velika, najprej zato, ker je potezi, predvsem pa zato, ker bo lahko zgradil polno kmetsko središče, ki se mu črni ne bo mogel enakovredno zoperstaviti. Tudi v varnosti figur ima beli prednost, spet zaradi moči belega kmetskega središča, ki bo ogrožalo varnost črnih lahkih figur.

Pozicija 9 — po potezi 4… bxc6

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_4…bxc6 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (10 + 5_Sf6 + 2_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 27 – 26 = 1
G_4…bxc6 = G_b – G_č = (15 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (9 + 5_Sf6 + 2_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 28 – 25 = 3

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti za pozicijo 9:
Črna vojska nadzoruje središčna polja nekoliko bolje od bele, saj ima 3 nadzore (udara skakača na polji d5 in e4 ter udar kmeta c6 na polje d5), beli pa le dva (prisotnost kmeta e4 na središčnem polju in njegov udar na polje d5). Ker v nadzoru drugih pomembnih polj ni videti večje razlike med belim in črnim, lahko ocenimo: n < 0. Za pozicijo 7, ki se od pričujoče razlikuje samo v tem, da ima v njej črni kmeta na b7 namesto na d7, smo ocenili, da je delovanje belih figur skladnejše od črnih, zaradi premoči belega v središčnih kmetih. Te premoči v pričujoči poziciji ni pa tudi drugih večjih razlik v skaldnosti delovanja figur med belim in črnim ni opaziti, zato ocenimo s ≈ 0. Ker je v enačbi za dejansko aktivnost figur en člen (g) rahlo v korist belega, drugi (n) rahlo v korist črnega, tretji (s) pa enak približno nič, ocenimo d ≈ 0. Prednost belega v potencialni aktivnosti je majhna, izvira le iz dejstva, da je na potezi. Za razliko od pozicije 7, kjer je imel beli zaradi ugodnejše kmetske strukture prednost tudi v varnosti figur, tukaj te prednosti ni videti, ker bo črni ob pomoči središčnega kmeta ‘d’ lahko razvijal svoje figure na varnejše položaje.

Pozicija 10 — po potezi 5. e5

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_5.e5 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4Dd1 + 1Ke1) – (10 + 6Sf6 + 5Lc8 + 5Lf8 + 1Tb8 + 1Th8 + 7Dd8 + 2Ke8) = 27 – 37 = – 10
G_5.e5 = G_b – G_č = (16 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (9 + 6_Sf6 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 7_Dd8 + 2_Ke8) = 29 – 36 = – 7

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti pozicije 10:
Iz ocene računalniškega analizatorja torej sledi, da si je beli s potezo 5. e5 kar precej poslabšal položaj: padec ocene je O_pred – O_po = 2,45 – 1,34 = 1,11. Črna vojska bolje nadzoruje središčna polja, saj ima 5 nadzorov (po 2 udara dame in skakača in udar kmeta c6 na polje d5), beli pa le enega (prisotnost kmeta e5 na središčnem polju). Od tod: n < 0. Vendar je delovanje belih figur bolj usklajeno od delovanja črnih, ki jim skladnost delovanja otežujeta odsotnost kmetskega središča in dvojna kmeta na navpičnici c. Najtežje je določiti kdo ima prednost v dejanski aktivnosti figur. Ali pretehtata člena ‘g’ in ‘n’ v korist črnega ali člen ‘s’ v korist belega? Ocenimo, da v tej poziciji dva prispevka v korist črnega vendar odtehtata več kot en prispevek v korist belega on od tod: d > 0. Prednost belega v potencialni aktivnosti je v tem, da bo lahko zgradil polno kmetsko središče, ki se mu črni ne bo mogel enakovredno zoperstaviti. To, da je črni na potezi ne pripomore k njegovi potencialni aktivnosti, saj poteze ne bo mogel izkoristiti za razvoj, ker mora napadenega skakača umakniti. V varnosti figur je beli z zadnjo potezo izgubil prednost, saj je s pomikom kmeta na e5 zmanjšal svoj nadzor na središčem in črnim lahkim figuram omogočil varnejšo postavitev svojih lahkih figur (npr. lovca na polje f5). Od tod: v ≈ 0.

Pozicija 11 – po potezi 5… Se4

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_5…Se4 = U_b – U_č = (14 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (11 + 8_Se4 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 7_Dd8 + 2_Ke8) = 27 – 40 = – 13
G_5…Se4 = G_b – G_č = (15 + 2_Sb1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (11 + 8_Se4 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 7_Dd8 + 2_Ke8) = 28 – 40 = – 12

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti pozicije 11:
Iz ocene računalniškega analizatorja torej sledi, da si je črni z umikom skakča na polje e4 namesto na d5 odločilno poslabšal položaj: padec ocene je O_pred – O_po = 1,34 – 3,17 = 1,83. Vendar črna vojska še vedno bolje nadzoruje središčna polja, saj ima 4 nadzore (2 udara dame in udar kmeta c6 na polje d5 ter nameščeni skakač na polju e4), beli pa le enega (prisotnost kmeta e5 na središčnem polju). Od tod: n < 0. Za razliko od ocenjevanja prispevkov ‘g’ in ‘n’, prispevkov ‘s’ in ‘d’ ne moremo oceniti ne da bi upoštevali kdo je na potezi in kaj najboljša poteza doprinese k oceni. Če to upoštevamo, lahko za pričujočo pozicijo ocenimo, da je delovanje belih figur bolj usklajeno od delovanja črnih, ki jim skladnost delovanja otežujeta ne le odsotnost kmetskega središča in dvojna kmeta na navpičnici c, ampak tudi odrezanost skakača na e4 od svoje vojske, ki jo beli lahko podčrta s svojo naslednjo potezo 6. d4. S to potezo si zgradi kmetsko središče, proti kateremu bo črni precej nemočen. Neusklajenost sodelovanja črnih figur je tako velika, da prispevek ‘s’ v korist belega pretehta člena ‘g’ in ‘n’, ki sta v korist črnega. Zato je prispevek d > 0. Prednost belega v potencialni aktivnosti je ne le v tem, da je na potezi, ampak predvsem v že omenjenem, da bo po potezi 5. d4 zgradil polno središče in podčrtal odrezanost črnega skakača od svoje vojske in ga ogrozil. Zato je beli v prednosti tudi glede varnosti figur: v > 0.

Pozicija 12 – po potezi 6. d3

Izračun udarnosti in gibljivosti:
U_6.d3 = U_b – U_č = (13 + 3_Sb1 + 5_Lc1 + 1_Lf1 + 1_Th1 + 5_Dd1 + 2_Ke2) – (11 + 8_Se4 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 9_Dd8 + 2_Ke8) = 30 – 42 = – 12
G_6.d3 = G_b – G_č = (15 + 3_Sb1 + 5_Lc1 + 1_Lf1 + 1_Th1 + 5_Dd1 + 2_Ke2) – (11 + 8_Se4 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 9_Dd8 + 2_Ke8) = 32 – 42 = – 10

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti pozicije 12:
Groba napaka 6. d3?? v trenutku spremeni dobljeno pozicijo v povsem izgubljeno. Padec ocene je Opred – Opo = 3,17 – (– 4,77) = 7,94. Črna vojska še vedno bolje nadzoruje središčna polja, saj ima 4 nadzore (2 udara dame in udar kmeta c6 na polje d5 ter nameščenega skakača na polju e4), beli pa le dva (udar kmeta d3 na Se4 in prisotnost kmeta e5 na središčnem polju). Od tod: n < 0. Sodelovanje figur belega je bilo do tega trenutku bolj usklajeno, po 6. d3?? pa je obratno s < 0. Enako velja za vse preostale sestavine enačbe aktivnosti, ki se zaradi grobe napake belega v trenutku preobrnejo v korist črnega.

Pozicija 13 — po potezi 6. d4

Izračuni udarnosti in gibljivosti:
U_6.d4 = U_b – U_č = (13 + 3_Sb1 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 6_Dd1 + 2_Ke2) – (11 + 8_Se4 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 8_Dd8 + 2_Ke8) = 35 – 41 = – 6
G_6.d4 = G_b – G_č = (14 + 3_Sb1 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 6_Dd1 + 2_Ke2) – (11 + 8_Se4 + 5_Lc8 + 5_Lf8 + 1_Tb8 + 1_Th8 + 7_Dd8 + 2_Ke8) = 36 – 41 = – 5

Pojasnila k ocenam v enačbi aktivnosti pozicije 13: Iz ocene računalniškega analizatorja sledi, da je poteza 6. d4 najboljša: padca ocene ni: PO_6.d4 = O_pred – O_po = 3,17 – 3,19 = – 0,02. Podatka, da se je belemu ocena celo neznatno zvišala, ne upoštevamo, saj je zvišanje v okviru merske napake. Tudi, če bi se zvišala bolj, ne bi šlo za resnično zvišanje – ker to niti teoretično ni možno, ampak kvečjemu za popravek prejšnje ocene. Obe vojski imata enako število nadzorov nad središčem, štiri (beli ima nameščena dva kmeta v središču, poleg tega kmet d4 deluje na kmeta e5, bela dama pa na kmeta d4; črni ima delovanje dame na polji d5 in d4, delovanje kmeta c6 na polje d5 ter nameščenega skakača na polju e4). Od tod: n ≈ 0. Delovanje belih figur je bolj usklajeno od delovanja črnih, ki jim skladnost delovanja otežujeta ne le odsotnost kmetskega središča in dvojna kmeta na navpičnici c, ampak tudi odrezanost skakača na e4 od svoje vojske in močno belo kmetsko središe. Ta neusklajenost sodelovanja črnih figur v primerjavi z belimi figurami je pomembnejša mod prednosti črnega v gibljivosti. Zato je d > 0. Čeprav je na potezi črni, se zdi, da ima beli prednost tudi v potencialni aktivnosti figur, saj bo z izkoriščanjem izpostavljenega položaja skakača na e4 in v zavetju močnega kmetskega središča lažje prišel do usklajenega delovanja svojih figur.Prednost belega v potencialni aktivnosti je ne le v tem, da je na potezi, ampak predvsem v že omenjenem, da bo po potezi 5. d4 zgradil polno središče in podčrtal odrezanost črnega skakača od svoje vojske in ga ogrozil. Iz podobnih razlogov je beli v prednosti tudi glede varnosti figur: v > 0.

Preučevanje pozicij in dvanajstih potez miniature na podlagi enačbe aktivnosti in razvojnih tempov. Primerjave med alternativnimi potezami.

Legenda

Podatki, izračuni, ocene in komentarji za posamezne poteze in njihove pozicije

Preučevanje vsake izmed naslednjih dvanajstih potez iz partije Naivnež – Hazarder se začne z izračuni in ocenami sestavin enačbe aktivnosti pozicij nastalih pred in po odigrani potezi. Nadaljuje se z izračuni in ocenami, ki jih na podlagi pridobljenih podatkov za obe poziciji izpeljemo za potezo. Po izračunih za vsako pozicijo in potezo sledi še komentar. Podane so tudi primerjave med štirimi dvojicami alternativnih potez.

Poteza 3. Sxe5

O poziciji pred in po potezi 3. Sxe5

Izračuni za pozicijo pred potezo 3. Sxe5 niso potrebni, ker je pozicija simetrična in se od tod vidi, da:
RT_č = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega = 0
M =0
U = U_b – U_č = število udarov figur belega – število udarov figur črnega = 0
G = število možnih potez belega – število možnih potez črnega = 0
n_s = število nadzorov belega nad središčnimi polji – število nadzorov črnega nad središčnimi polji = 0; (t) = 0

Izračuni za pozicijo po potezi 3. Sxe5:
RT_b = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega – 1 = 14 (a2, b2, c2, d2, f2, g2, h2, Sb1, Lc1, Lf1, Ta1, Th1, Dd1, Kg1) – 14 (a7, b7, c7, d7, f7, g7, h7, Sb8, Lc8, Lf8, Ta8, Th8, Dd8, Kg8) –1 = – 1
M = 1; O = 0,37; N = O – M = 0,37 – 1 = –0,63
U = U_b – U_č = število udarov figur belega – število udarov figur črnega = (14_kmeti + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (11_kmeti + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 26 = 9
G = G_b – G_č = število možnih potez belega – število možnih potez črnega = (14_kmeti + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (12_kmeti + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 27 = 8
n_s = število nadzorov belega nad središčnimi polji – število nadzorov črnega nad središčnimi polji = 3 – 1 = 1; (t) = –1

Ocene prispevkov sestavin enačbe aktivnosti k prednosti belega v poziciji pred potezo 2. Sxe5:
za večino med njimi ocene niso potrebne, ker je zaradi simetrije očitno, da so enaki nič prispevki k prednosti belega pred črnim po naslednjih sestavinah (1) gibljivost figur – ‘g‘, (2) nadzor središčnih in drugih pomembnih polj – ‘n‘, (3) skladno sodelovanje figur – ‘s‘, (4) varnost figur – ‘v‘ in (5) dejanska aktivnost figur – ‘d‘.
Prispevka potencialna aktivnost figur – ‘p’ in morebitna taktika – ‘(t)’ sta nekaj običajnega tudi v simetrični poziciji, vendar v pričujoči poziciji taktike ni: (t) = 0.
Prednost belega: O = 0,54. Ker je material izenačen: M = 0, je nematerialna prednost belega – ‘N’ enaka celotni prednosti: O = N = 0,54
Od tod iz enačbe aktivnosti O = v + g + n + s + p + (t) lahko izračunamo: O = N = p = 0,54

Ocene za pozicijo po potezi 3. Sxe5
g > 0 (ugotovimo na podlagi izida G = 8)
n > 0 (ocenimo s pomočjo izida ns = 1)
s ≈ 0; v < 0; p < 0
d = g + n + s = >0 + >0 + ≈ 0 = >0

Komentar:
Ker je pozicija simetrična, morebitnih izsiljenih taktičnih pridobitev pa ni videti, sledi, da vsa prednost belega izhaja iz prispevka ‘p’. Smisel uvedbe sestavine ‘p’ je v tem, da upošteva to, česar sestavine ‘v’, ‘s’ in ‘d’ ne upoštevajo – prednosti, ki jo prinaša možnost hitrejšega, varnejšega in skladnejšega razvoja figur v nadaljevanju. Ker torej ‘v’, ‘s’ in ‘d’ omenjenih prispevkov ne vsebujejo, v simetrični poziciji pa sta tudi tudi ‘g’ in ‘n’ enaki točno nič, sledi, da so v simetrični poziciji tudi prispevki ‘v’, ‘s’ in ‘d’ enaki nič. Ker d = 0, velja za pozicijo na gornjem diagramu: N= p = 0,54. Izpeljemo, da je v simetrični poziciji tudi ‘s’ točno nič – ne glede na to kdo je na potezi.

Velja splošno:
Ne glede na to ali je pozicija simetrična ali nesimetrična mora biti pri oceni/izračunu prispevkov ‘O’, ‘N’, ‘p’ in ‘(t)’ upoštevano kdo je na potezi. Nasprotno so prispevki ‘M’, ‘d’, ‘U’, ‘G’, ‘g’, ‘ns’, ‘n’, ‘v’ in ‘s’ vedno neodvisni od tega kdo je na potezi. Za simetrične pozicije so navedeni prispevki vedno enaki nič: M = d = U = G = g = ns = n = v = s = 0.

Komentar:
Padec ocene PO_3.Se5 = O_pred – O_po = 0,54 – 0,37 = 0,17, torej v okviru merske napake. Torej je poteza 3. Sxe5 verjetno najboljša poteza. Kako smo prišli do ocene, da je prispevek zaradi nadzora središčnih in drugih pomembnih polj ‘n’ večji od nič? Za število nadzorov nad središčnimi polji štejemo vsa delovanja na ta polja in število figur na njih. V gornji poziciji 2 ima beli 3 takšne nadzore (delovanje kmeta e4 na polje d5 in dve figuri postavljeni na središčni polji e4 in e5). Črni ima samo dva takšna nadzora (delovanji skakača f6 na središčni polji e4 in d5). Kaj pa nadzori drugih pomembnih polj? Katera so druga pomembna polja je vsakokrat odvisno od konkretne pozicije in je težje določljivo. Zato v primeru, da v poziciji ni kakšnih posebnosti glede ostalih pomembnih polj, v prvem približku upoštevamo samo razliko v nadzoru središčnih polj. V konkretni poziciji ima beli en nadzor več od črnega in zato ocenimo, da je prispevek zaradi te razlike: n > 0. Stran, ki je na potezi ima največkrat že zaradi tega dejstva samega določeno prednost v potencialni aktivnosti figur. Lahko pa tudi pri ocenjevanju potencialne aktivnosti drugi dejavniki pretehtajo nad prednostjo prve poteze. V konkretni poziciji takšnih dejavnikov ni videti, zato p < 0. V konkretni poziciji lahko črni z izsiljenim nizom potez osvoji kmeta – točneje: vrne izgubljenega kmeta Zato t = –1 kar je v okviru pogoja t ≤ –1. Ni opaziti velike razlike v sodelovanju belih figur med seboj in črnih figur med seboj – oboje sodelujejo dobro, zato s ≈ 0.

O potezi 3. Sxe5

Izračuni za potezo 3. Sxe5
rt_b = RT_{po potezi} – RT_pred _potezo = – 1 – 0 = –1
∆M = M_po – M_pred= 1 – 0 = 1
∆O = O_po – O_pred = 0,37 – 0,54 = –0,17; od tod: PO = 0,17
∆N = N_po – N_pred = –0,63 – 0,54 = –1,17
∆U = U_po – U_pred = 9 – 0 = 9
∆G = G_po – G_pred = 8 – 0 = 8
∆ns = ns_po – ns_pred = 1 – 0 = 1
∆(t) = –1

Ocene za potezo 3. Sxe5
∆g = g_po – g_pred = >0 – 0 = >0; sledi iz izračuna ∆G = 8
∆n = n_po – n_pred = >0 – 0 = >0; ocenimo s pomočjo izračuna ∆ns = 1
∆s = s_po – s_pred = ≈0 – 0 = ≈0
∆v = v_po – v_pred = <0 – 0 = <0
∆d = d_po – d_pred = ∆g + ∆n + ∆s = >0 + >0 + ≈0 = >0
∆p = p_po – p_pred = <0 – >0 = <0

Komentar izračunov in ocen za potezo 3. Sxe5

Poteza 3. Sxe5 začasno osvoji kmeta (∆M = 1), poveča gibljivost svojim figuram (∆G = 8 in ∆g>0) ter nadzor nad središčnimi ter drugimi pomembnimi polji (∆ns = 8 in ∆n>0). Poveča tudi dejansko aktivnost svojih figur (∆s>0). Ima pa tudi pomanjkljivosti: izgubi razvojni tempo (rt = –1), zmanjša varnost (∆v<0) in potencialno aktivnost svoji vojski (∆p<0) ter ne doseže bolj skladnega sodelovanja svojih figur (∆s = ≈0). Po njej si lahko črni izsiljeno povrne pravkar izgubljenega kmeta ((∆t) = –1). Zanemarljiv padec ocene po njej (PO_3.Sxe5 = –0,17) pove, da je vseeno najboljša ali skupaj s 3. d4 (PO_3.d4 = –0,21) ena izmed dveh najboljših, najaktivnejših potez, ki jih ima beli v tem trenutku na razpolago.

Poteza 3. d4 in primerjava s potezo 3. Sxe5

Izračuni za pozicijo po potezi 3. d4:
(izračuni za pozicijo po potezi 3. Sxe5 so v razdelku ‘Poteza 3. Sxe5’)
RT_b = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega – 1 = 14 (a7, b7, c7, d7, f7, g7, h7, Sb8, Lc8, Lf8, Ta8, Th8, Dd8, Kg8) – 13 (a2, b2, c2, f2, g2, h2, Sb1, Lc1, Lf1, Ta1, Th1, Dd1, Kg1) –1 = 14 – 13 – 1 = 0
M = 0; O = 0,41; N = O – M = 0,41 – 0 = 0,41
U = U_b – U_č = število udarov figur belega – število udarov figur črnega = (13_kmeti + 3_Sb1 + 5_Sf3 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 3_Dd1 + 2_Ke1) – (13 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 37 – 28 = 9
G = G_b – G_č = število možnih potez belega – število možnih potez črnega = (12_kmeti + 3_Sb1 + 5_Sf3 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 3_Dd1 + 2_Ke1) – (13 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 36 – 28 = 8
n_s = število nadzorov belega nad središčnimi polji – število nadzorov črnega nad središčnimi polji = 7 – 4 = 3; (t) = 0

Ocene za pozicijo po potezi 3. d4:
(ocene za pozicijo po potezi 3. Sxe5 so v razdelku ‘Poteza 3. Sxe5’)
g > 0 (ugotovimo na podlagi izida G = 8); n > 0 (ocenimo s pomočjo izida ns = 3)
s > 0; v > 0; p < 0; d = g + n + s = >0 + >0 + >0 = >0

Komentar izračunov in ocen za pozicijo po potezi 3. d4:
(komentar izračunov in ocen za pozicijo po potezi 3. Sxe5 je v razdelku ‘Poteza 3. Sxe5’)
V razvojnih tempih sta si nasprotnika enaka (RT_b = 0), je pa trenutno beli bolje razvit, ker ima potezo več saj črni svoje še ni odigral. V primerjavi s črnim ima beli majhno, nematerialno prednost (O = N = 0,41), ki se odraža v večji gibljivosti figur (g > 0), boljšemu nadzoru središčnih in drugih pomembnih polj (ns = 3, n > 0), večji varnosti svojih figur (v > 0), bolj skladnem sodelovanju figur (s > 0) in večji dejanski aktivnosti figur (d > 0). Edini dejavnik enačbe aktivnosti, v katerem ima prednost črni, je potencialna aktivnost figur (p < 0), ki gre v korist črnega že zato, ker je na potezi.

Izračuni za pozicijo po potezi 3. Sxe5: RT_b = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega – 1 = 14 (a2, b2, c2, d2, f2, g2, h2, Sb1, Lc1, Lf1, Ta1, Th1, Dd1, Kg1) – 14 (a7, b7, c7, d7, f7, g7, h7, Sb8, Lc8, Lf8, Ta8, Th8, Dd8, Kg8) –1 = – 1 M = 1; O = 0,37; N = O – M = 0,37 – 1 = –0,63 U = U_b – U_č = število udarov figur belega – število udarov figur črnega = (14_kmeti + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (11_kmeti + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 26 = 9 G = G_b – G_č = število možnih potez belega – število možnih potez črnega = (14_kmeti + 2_Sb1 + 8_Se5 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 4_Dd1 + 1_Ke1) – (12_kmeti + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 35 – 27 = 8 n_s = število nadzorov belega nad središčnimi polji – število nadzorov črnega nad središčnimi polji = 3 – 1 = 1; (t) = –1	Izračuni za pozicijo po potezi 3. d4: RT_b = število nerazvitih figur črnega – število nerazvitih figur belega – 1 = 14 (a7, b7, c7, d7, f7, g7, h7, Sb8, Lc8, Lf8, Ta8, Th8, Dd8, Kg8) – 13 (a2, b2, c2, f2, g2, h2, Sb1, Lc1, Lf1, Ta1, Th1, Dd1, Kg1) –1 = 14 – 13 – 1 = 0 M = 0; O = 0,41; N = O – M = 0,41 – 0 = 0,41 U = U_b – U_č = število udarov figur belega – število udarov figur črnega = (13_kmeti + 3_Sb1 + 5_Sf3 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 3_Dd1 + 2_Ke1) – (13 + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 37 – 28 = 9 G = G_b – G_č = število možnih potez belega – število možnih potez črnega = (12_kmeti + 3_Sb1 + 5_Sf3 + 5_Lc1 + 5_Lf1 + 1_Th1 + 3_Dd1 + 2_Ke1) – (13_kmeti + 2_Sb8 + 5_Sf6 + 5_Lf8 + 1_Th8 + 1_Dd8 + 1_Ke8) = 36 – 28 = 8 n_s = število nadzorov belega nad središčnimi polji – število nadzorov črnega nad središčnimi polji = 7 – 4 = 3; (t) = 0
Ocene za pozicijo po potezi 3. Sxe5: g > 0 (ugotovimo na podlagi izida G = 8) n > 0 (ocenimo s pomočjo izida ns = 1) s ≈ 0; v < 0; p < 0 d = g + n + s = >0 + >0 + ≈0 = >0	Ocene za pozicijo po potezi 3. d4: g > 0 (ugotovimo na podlagi izida G = 8) n > 0 (ocenimo s pomočjo izida ns = 3) s > 0; v > 0; p < 0 d = g + n + s = >0 + >0 + >0 = >0
Komentar izračunov in ocen za pozicijo po potezi 3. Sxe5: Beli je v zaostanku za en razvojni tempo (RT = –1), ki ga je izgubil s potezo 3. Sxe5, ki mu je prinesla začasno materialno prednost (M = 1). Njegova skupna prednost pa je majhna (O = 0,54) saj ima za nasprotnikovo materialno prednost črni vsaj delno nadomestilo v svoji nematerialni prednosti (N = –0,63). Beli minimalno boljše od nasprotnika nadzoruje središčna polja (ns = 1) saj ima tri takšne nadzore (delovanje kmeta e4 na polje d5 in dve figuri postavljeni na središčni polji e4 in e5), črni pa samo dva (delovanji skakača f6 na središčni polji e4 in d5). Lahko ocenimo, da sta v nadzoru drugih pomembnih polj beli in črni v približnem ravnovesju. Od tod zaključek, da beli minimalno boljše nadzoruje središčna in druga pomembna polja (n > 0). Ni opaziti velike razlike v medsebojnem sodelovanju belih figur in medsebojnem sodelovanju črnih figur – oboje sodelujejo dobro, zato s ≈ 0. Črni ima jasno prednost v bolj varnem položaju svojih figur (v < 0) saj nima nebranjenih figur, beli pa ima v izpostavljenem in nebranjenem položaju skakača na e5 in kmeta e4. Stran, ki je na potezi, ima največkrat že zaradi tega dejstva samega določeno prednost v potencialni aktivnosti figur. Lahko pa tudi pri ocenjevanju potencialne aktivnosti drugi dejavniki pretehtajo nad prednostjo tega, da je igralec na potezi. Tu takšnih dejavnikov ni videti, zato p < 0. V konkretni poziciji lahko črni z izsiljenim nizom potez osvoji kmeta – točneje: vrne izgubljenega kmeta. Zato t = –1.	Komentar izračunov in ocen za pozicijo po potezi 3. d4: V razvojnih tempih sta si nasprotnika enaka (RT_b = 0), je pa trenutno beli bolje razvit, ker ima potezo več saj črni svoje še ni odigral. V primerjavi s črnim ima beli majhno, nematerialno prednost (O = N = 0,41), ki se odraža v večji gibljivosti figur (g > 0), boljšemu nadzoru središčnih in drugih pomembnih polj (ns = 3, n > 0), večji varnosti svojih figur (v > 0), bolj skladnem sodelovanju figur (s > 0) in večji dejanski aktivnosti figur (d > 0). Edini dejavnik enačbe aktivnosti, v katerem ima prednost črni, je potencialna aktivnost figur (p < 0), ki gre v korist črnega že zato, ker je na potezi. Morebitne taktike ni videti ((t) = 0).

Primerjave med potezama 3. d4 in 3. Sxe5

Izračuni za potezo 3. d4:
rt_b = RT_{po potezi} – RT_pred _potezo = 0 – 0 = 0
∆M = M_po – M_pred= 0 – 0 = 0
∆O = O_po – O_pred = 0,41 – 0,54 = –0,13; od tod: PO = –0,13
∆N = N_po – N_pred = 0,41 – 0,54 = –0,13
∆U = U_po – U_pred = 9 – 0 = 9
∆G = G_po – G_pred = 8 – 0 = 8
∆ns = ns_po – ns_pred = 3 – 0 = 3
∆(t) = 0

Ocene za potezo 3. d4:
∆g = g_po – g_pred = >0 – 0 = >0; sledi iz izračuna ∆G = 8
∆n = n_po – n_pred = >0 – 0 = >0; ocenimo s pomočjo izračuna ∆ns = 3
∆s = s_po – s_pred = >0 – 0 = >0
∆v = v_po – v_pred = >0 – 0 = >0
∆d = d_po – d_pred = ∆g + ∆n + ∆s = >0 + >0 +>0 = >0
∆p = p_po – p_pred = <0 – >0 = <0

Komentar izračunov in ocen za potezo 3. d4:

Poteza 3. d4 ohranja materialno ravnovesje (∆M = 0), močno poveča gibljivost svojim figuram (∆G = 8 in ∆g > 0), nadzor nad središčnimi ter drugimi pomembnimi polji (∆ns = 3 in ∆n > 0) in skladnost sodelovanja svojih figur (∆s > 0). Je najbolj razvojna, ohranja razvojni tempo (rt = 0) in močno poveča dejansko aktivnost svojih figur (∆d > 0). Zmanjšuje varnost nasprotnikovim figuram v primerjavi z varnostjo svojih (∆v > 0). Se pa po njej poveča potencialna aktivnost nasprotnikovih figur (∆p < 0), kar je sicer običajna posledica vsake odigrane poteze, ki ne deluje s prisilo. Zanemarljiv padec ocene po njej (PO_3.d4 = –0,13) pove, da gre za najboljšo ali skupaj s 3. Sxe5 (PO_3.Sxe5 = –0,17) za eno izmed dveh najboljših potez, ki jih ima beli v tem trenutku na razpolago.

Komentar izračunov in ocen za potezo 3. Sxe5:

Poteza 3. Sxe5 začasno osvoji kmeta (∆M = 1), poveča gibljivost svojim figuram (∆G = 8 in ∆g>0) ter nadzor nad središčnimi ter drugimi pomembnimi polji (∆ns = 1 in ∆n>0). Poveča tudi dejansko aktivnost svojih figur (∆n>0). Ima pa tudi pomanjkljivosti: izgubi razvojni tempo (rt = –1), zmanjša varnost (∆v<0) in potencialno aktivnost svoji vojski (∆p<0) ter ne doseže bolj skladnega sodelovanja svojih figur (∆s = ≈0). Po njej si lahko črni izsiljeno povrne pravkar izgubljenega kmeta ((∆t) = –1). Zanemarljiv padec ocene po njej (PO_3.Sxe5 = –0,17) pove, da je vseeno najboljša ali skupaj s 3. d4 (PO_3.d4 = –0,21) ena izmed dveh najboljših, najaktivnejših potez, ki jih ima beli v tem trenutku na razpolago.

Komentirana primerjava izračunov in ocen med potezo 3. d4 in potezo 3. Sxe5

Padec ocene po obeh potezah je zanemarljiv (PO_3.d4 = 0,13 in PO_3.Sxe5 = 0,17), potezi ohranjata minimalno prednost (O_3.d4 = 0,41 in O_3.Sxe5 = 0,37) in pobudo belega. Gre torej za dve najboljši možni potezi, najboljši izbiri belega v tem trenutku. Potezi se razlikujeta v tem, da prideta do cilja s povsem različno strategijo. Poteza 3. d4 je maksimalno razvojna, maksimalno povečuje število udarov in gibljivost svojih figur (rt = 0, ∆U = 9, ∆G = 8) in nadzor nad središčnimi polji (∆ns_3.d4 = 3). Zato je pri njej izrazito poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti. Nasprotno poteza 3. Sxe5, čeprav enako zvišuje število udarov in gibljivost in znatno manj nadzor nad središčnimi polji (∆ns_3.Sxe5 = 1), ni razvojna in zato izgublja razvojni tempo (rt = –1). V zameno osvoji kmeta (∆M = 1) in kljub temu, da pri potezi ni opazno niti napadalno niti preprečevalno lice načela aktivnosti, ni v nasprotju z načelom aktivnosti in z načelom pobude. Zato, ker vsebuje materialno pridobitev – materialni del načela aktivnosti, s katerim nadomešča odsotnost obeh lic tega načela.

Zbirna preglednica podatkov in ocen za dvanajst potez miniature

Naloge iz preučevanja potez in primerjav med potezami s pomočjo načel aktivnosti in pobude v jeziku enačbe aktivnosti. Rešitve in komentarji.

Naloga 1 — načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti: 3. Sxe5 in 3. d4

Izberite štiri pravilne trditve med enajstimi, zapisanimi v točkah od 1 do 11. Zadnjo potezo belega 3. Sxe5 boste primerjali s potezo 3. d4 in ocenili:

Ali sta potezi skladni z načelom aktivnosti in načelom pobude?
Ali je pri potezah poudarjeno:
- napadalno ali
- preprečevalno lice načela aktivnosti ali
- materialni del ali
- taktični del načela aktivnosti?

Pod vsako trditvijo je v uokvirjenem ležečem tisku podana tudi rešitev s pojasnili.

Trditev 1/1: Če bi beli namesto 3. Sxe5 igral potezo 3. d4, slednja ne bi bila v skladu z načelom aktivnosti, ker bi se z njo beli odrekel vzetju kmeta.

Nepravilno. Poteza sicer je vzetje, vendar ne gre za osvojitev materiala, ampak za uvodno potezo menjave, ki je del izsiljenega niza potez, taktične operacije po kateri bo beli ohranil že dosedanjo materialno prednost enega kmeta.

Trditev 2/1: Poteza 3. Sxe5 ni skladna z načelom aktivnosti, ker z njo nasprotnik pridobi nematerialno prednost.

Nepravilno. Poteza je skladna z načelom aktivnosti, ker se po njej celotna aktivnost bele pozicije v primerjavi s črnim ni zmanjšala: A_po — A_pred = ΔA ≈ 0, pri čemer velja: A = A_b — A_č. Res pa je, da poteza ne bi bila skladna z načelom aktivnosti, če bi upoštevali samo njegov nematerialni del, saj se je po njej nematerialna prednost belega zmanjšala: N_po — N_pred = ΔN < 0, pri čemer velja: N = N_b — N_č.

Trditev 3/1: Pri potezi 3. Sxe5 je poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti.

Nepravilno. Pri potezi 3. Sxe5 je poudarjen materialni del načela aktivnosti saj je njen največji doprinos k aktivnosti belega ta, da jemlje kmeta: M_po — M_pred = ΔM = 1

Trditev 4/1: Pri potezi 3. Sxe5 je v ospredju materialni del načela aktivnosti.

Pravilno. Pri potezi 3. Sxe5 je poudarjen materialni del načela aktivnosti saj je njen največji doprinos k aktivnosti belega ta, da jemlje kmeta: M_po — M_pred = ΔM = 1

Trditev 5/1: Če bi namesto 3. Sxe5 beli igral 3. d4 bi bila ta poteza tudi v skladu z načelom aktivnosti, vendar bi bilo pri njej poudarjeno preprečevalno lice načela.

Nepravilno. Beli bi s potezo 3. d4 maksimalno povečal dejansko aktivnost svojih figur, zato je pri njej poudarjeno napadalno in ne preprečevalno lice načela aktivnosti.

Trditev 6/1: Poteza 3. Sxe5 ni skladna z preprečevalnim licem načela aktivnosti, ker omogoča, da bo aktivnost črnih figur naraščala hitreje od belih.

Nepravilno. Govorimo lahko le o skladnosti ali neskladnosti določene poteze z načelom aktivnosti, ne pa o skladnosti s katerim izmed njegovih lic. Preprečevalno in napadalno lice načela aktivnosti (ali tudi pobudnega načela) primerjamo med seboj in ugotavljamo katero je poudarjeno v primerjavi z drugim. Ker gre pri konkretni potezi za vzetje, je v ospredju materialni del načela aktivnosti in ne katero izmed njegovih lic. Poteza je v skladu z načelom aktivnosti, k čemur največ doprinese dejstvo, da je z njo beli začasno osvojil središčnega kmeta. Res je sicer, da bo dejanska aktivnost črnih figur v naslednjih potezah naraščala hitreje od aktivnosti belih, vendar se v seštevku vseh materialnih in nematerialnih prispevkov njegova prednost ne bo povečevala. O tem se lahko prepričamo tudi s pomočjo računalniškega analizatorja.

Trditev 7/1: Poteza 3. Sxe5 je skladna z načelom aktivnosti, ker se po njej prednost belega v celotni aktivnosti ne bo zmanjšala, saj je pridobitev materialne prednosti enega kmeta najmanj tako velika kot nematerialna prednost, ki jo v zameno pridobi nasprotnik.

Pravilno. Če bi pri načelu aktivnosti upoštevali samo njegov nematerialni del, potem poteza ne bi bila v skladu s tem načelom, ker je z njo nematerialno prednost pridobil nasprotnik. Vendar je pri tistih potezah, ki predstavljajo vzetje, treba upoštevati tudi materialni del. Beli ohranja malenkostno pobudo, ker osvojeni kmet povsem odtehta nasprotnikovo nematerialno prednost. Začetna pobuda belega se je po vzetju 3. Sxe5 vsaj približno ohranila: A_po — A_pred = ΔA ≈ 0. Torej je celotna aktivnost bele pozicije še vedno malenkost višja od črne: A_b — A_č = A > 0. O tem se lahko prepričamo tudi s pomočjo računalniškega analizatorja.

Trditev 8/1: Pri potezi 3. Sxe5 je poudarjeno preprečevalno lice načela aktivnosti.

Nepravilno. Pri potezi 3. Sxe5 je v ospredju materialni del načela aktivnosti saj je njen največji doprinos k aktivnosti belega ta, da jemlje kmeta: M_po — M_pred = ΔM = 1

Trditev 9/1: Če bi namesto 3. Sxe5 beli igral 3. d4, bi bila ta poteza tudi v skladu z načelom aktivnosti, vendar bi bilo pri njej poudarjeno napadalno lice načela.

Pravilno. Poteza 3. d4 najbolj izdatno povečuje dejansko aktivnost belih figur: Δd > 0, pri čemer velja: Δd = d_po — d_pred in d = d_b — d_č

Trditev 10/1: Poteza 3. d4 je v skladu s pobudnim načel, ker je najbolj izdatna razvojna poteza, ki ohranja pobudo prve poteze.

Pravilno. Osvetljeno z nekaterimi številskimi podatki in ocenami: rt = 0, ΔU = ΔG = 11 → Δg > 0, Δn (nad središčnimi polji) = 3 → Δn > 0, Δs > 0 → d > 0. O (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) = 0,41 ≈ N. Od tod vidimo, da poteza 3. d4 ohranja pobudo belemu in je zato skladna s pobudnim načelom.

Trditev 11/1: Poteza 3. Sxe5 ni v skladu s pobudnim načelom, ker izgublja razvojni tempo in ima beli na razpolago aktivnejšo potezo od nje, 3. d4, ki ohranja pobudo.

Nepravilno. Res je, da poteza 3. Sxe5 izgublja razvojni tempo in je poteza 3. d4 razvojno neprimerno učinkovitejša od nje — močno poveča nematerialni del aktivnosti belega. Po drugi strani poteza 3. Sxe5 vsaj začasno osvaja kmeta in s tem povečuje materialni del aktivnosti belega. Osvetljeno z nekaterimi številskimi podatki in ocenami: ΔM = 1, rt = –1, ΔU = 7, ΔG = 8 → Δg > 0, Δn (nad središčnimi polji) = 1 → Δn > 0, d > 0. O (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) = 0,37 → N ≈ — 0,63. Od tod vidimo, da poteza 3. Sxe5 ohranja pobudo belemu in je zato skladna s pobudnim načelom.

Naloga 2 — načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti: 3… Sc6 in 3… d6

Izberite štiri pravilne trditve med enajstimi, zapisanimi v točkah od 1 do 11. Zadnjo potezo črnega 3… Sc6 boste primerjali s potezo 3… d6 in ocenili:

Ali sta potezi v skladu z načelom aktivnosti in načelom pobude?
Ali je pri potezah poudarjeno:
- napadalno ali
- preprečevalno lice načela aktivnosti ali
- materialni del ali
- taktični del načela aktivnosti?

Pod vsako trditvijo je v uokvirjenem ležečem tisku podana tudi rešitev s pojasnili.

Trditev 1/2: Ker poteza 3… Sc6 grozi z vzetjem nasprotnikovega skakača e5, je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba upoštevati tudi materialni del tega načela.

Nepravilno, saj poteza 3… Sc6 ni vzetje. Pri ocenjevanju skladnosti posameznih potez z načelom aktivnosti (ali tudi s pobudnim načelom) je mogoče govoriti o materialnem delu tega načela samo za tiste poteze, ki so vzetja. Če je poteza skladna z načelom aktivnosti in ni vzetje ali del izsiljenega niza potez, ki vodi do materialne spremembe, mata ali remija, potem presojamo le, ali je poudarjeno napadalno ali preprečevalno lice načela aktivnosti (ali tudi pobudnega načela).

Trditev 2/2: Pri potezi 3… d6 je v ospredju preprečevalno lice načela aktivnosti, ker belemu preprečuje, da bi obdržal prednost kmeta.

Nepravilno. Poteza 3… d6 zaradi udara (tj. napada) na skakača e5 res posredno preprečuje, da bi beli obdržal prednost kmeta, vendar poudarek ni niti na preprečevalnem niti na napadalnem licu načela aktivnosti. Tudi na materialnem delu načela aktivnosti ne, saj poteza ni vzetje. V ospredju je taktični del načela aktivnosti, saj je poteza 3… d6 del izsiljenega niza potez, ki vodi do materialne spremembe: do vrnitve začasno izgubljenega kmeta.

Trditev 3/2: Ker poteza 3… d6 omogoča, da bo črni vrnil začasno izgubljenega kmeta, je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba poleg nematerialnega dela tega načela upoštevati tudi njegov materialni del.

Nepravilno. Poteza 3… d6 sicer res omogoča, da bo črni kasneje vrnil začasno izgubljenega kmeta, vendar je materialni del načela aktivnosti treba upoštevati samo pri tistih potezah, ki so vzetja, torej pri tistih, za katere velja: M_po — M_pred = ΔM ≠ 0. To, da je poteza 3… d6 del izsiljenega niza potez, ki omogočajo, da bo črni vrnil izgubljenega kmeta, je upoštevano v nematerialnem delu aktivnosti, v prispevku morebitne taktike k “Δv(t)”.

Trditev 4/2: Poteza 3… d6 je skladna z načelom aktivnosti. Poudarjeno je napadalno lice tega načela.

Nepravilno. Poteza 3… d6 je najboljši odgovor črnega, po katerem beli ne more povečati prednosti. Zato je poteza v skladu z načelom aktivnosti. O tem se lahko prepričamo tudi z računalniškim analizatorjem. Res je, da se po potezi 3… d6 poveča dejanska aktivnost črnih figur: Δd < 0, ker: Δg < 0, Δn < 0, Δs < 0, vendar je odločilno to, da je poteza del izsiljenega niza potez, ki v nadaljevanju vodi do materialne spremembe – do vrnitve začasno izgubljenega kmeta. V ospredju je torej taktični del načela aktivnosti. O poudarjenem napadalnem ali preprečevalnem licu načela aktivnosti (ali tudi pobudnega načela) je smiselno govoriti takrat kadar v ospredju nista materialni ali taktični del načela aktivnosti.

Trditev 5/2: Poteza 3… Sc6 ni skladna z načelom aktivnosti, zato pri njej ni poudarjeno napadalno lice tega načela.

Nepravilno. Poteza 3… Sc6 res ni v skladu z načelom aktivnosti, ker se nematerialna prednost belega po njej poveča, kljub temu da je pri potezi poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti (udarja na dve središčni polji in na nasprotnikovo figuro, povečuje nadzor nad središčnimi polji in gibljivost svojih figur: Δg < 0, Δn < 0, Δd < 0). Pri ocenjevanju skladnosti z načelom aktivnosti pa pretehta izsiljeni oz. taktični prispevek k Δv, zaradi katerega: Δv >> 0. Poteza 3… Sc6 je slabša zato, ker se z njo črni odpove možnosti, da bi vrnil izgubljenega kmeta.

Trditev 6/2: Poteza 3… Sc6 ni skladna z načelom aktivnosti, ker se po njej prednost nasprotnika poveča.

Pravilno. Sicer je res, da se s potezo 3… Sc6 dejanska aktivnost črnih figur v primerjavi z belim poveča (Δd < 0, pri čemer velja: Δd = d_po — d_pred in d = d_b — d_č), vendar se je z njo črni odpovedal možnosti, da vrne izgubljenega kmeta (to lahko npr. izračunamo tudi s pomočjo računalniškega analizatorja). To pomeni, da se je varnost belih figur po njej močno povečala (Δv >> 0). V seštevku sprememb vseh treh prispevkov (Δd + Δp + Δv) se je po potezi 3… Sc6 nematerialna prednost belega povečala (ΔN > 0), o čemer se spet lahko prepričamo s pomočjo računalniškega šahovskega analizatorja. Ker je razlika v materialni prednosti ostala nespremenjena (ΔM = 0), se je torej povečala tudi prednost v celotni aktivnosti belega (ΔM + ΔN = ΔA > 0). Poteza 3… Sc6 torej ni skladna z načelom aktivnosti.

Trditev 7/2: Ker poteza 3… Sc6 izgublja kmeta je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba poleg nematerialnega dela načela aktivnosti treba upoštevati tudi njegov materialni del.

Nepravilno. Poteza 3.. Sc6 res na posreden način izgublja kmeta, vendar je materialni del načela aktivnosti treba upoštevati samo pri tistih potezah, ki so vzetja, torej pri tistih, za katere velja: M_po — M_pred = ΔM ≠ 0. To, da poteza 3… Sc6 na posreden način izgublja kmeta, je upoštevano v nematerialnem delu aktivnosti, v prispevku “Δv(t)”. Poteza opušča izsiljeni niz potez: 3… d6 in, po umiku belega skakača, 4… Sxe4, ki bi vodil do materialne spremembe – vrnitve izgubljenega kmeta. Čeprav je šlo pri potezi 3… Sc6 za namerno žrtev kmeta pa je bila ta nekorektna, zato jo, formalno vzeto, smatramo za spregled kmeta, torej za taktični del načela aktivnosti.

Trditev 8/2: Poteza 3… Sc6 ni skladna z načelom aktivnosti, ker nad prispevkom poudarjenega napadalnega lica načela aktivnosti prevlada taktična nepravilnost poteze, ki deluje v nasprotni smeri.

Pravilno. Poteza 3… Sc6 ni v skladu z načelom aktivnosti, ker se nematerialna prednost belega po njej poveča, kljub temu da je pri potezi poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti. Nad prispevkom v korist črnega (udarja na dve središčni polji in na nasprotnikovo figuro, povečuje nadzor nad središčnimi polji in gibljivost svojih figur: Δg < 0, Δn < 0, Δd < 0) pretehta taktični prispevek k Δv(t) v korist belega, zaradi katerega: Δv(t) >>0 , oziroma Δt = 1. Poteza 3… Sc6 je slabša zato, ker se z njo črni odpove možnosti, da bi vrnil izgubljenega kmeta.

Trditev 9/2: Poteza 3… d6 je skladna z načelom aktivnosti, pri čemer poudarek ni na napadalnem licu tega načela, ampak je v ospredju taktični del načela aktivnosti.

Pravilno. Črni ima začasno kmeta manj, poteza 3. … d6 pa je del izsiljenega niza potez: 4. Sf3 (ali kak drug umik skakača) Sxe4, ki črnemu vrne izgubljenega kmeta. Kadar sta v ospredju materialni ali taktični del načela aktivnosti – to pa je vedno, kadar gre za vzetje ali za izsiljeni niz potez, ki vodi do materialne spremembe, mata ali remija, takrat običajno ni smiselno govoriti o napadalnem ali preprečevalnem licu načela aktivnosti (ali pobudnega načela).

Trditev 10/2: Poteza 3… Sc6 je skladna s pobudnim načelom, ker je napadalna razvojna poteza, ki bo pridobila dva razvojna tempa za žrtvovanega kmeta in se bori za prevzem pobude.

(Ne)pravilno. Objektivno poteza 3… Sc6 ni skladna z načelom pobude, ker črni za žrtvovanega kmeta ne le, da ne dobi dovolj nadomestila, ampak si pozicijo poslabša celo za več kot je vrednost enega kmeta. Ker je pri načelu pobude, ki je šahovsko borbeno načelo, treba upoštevati tudi psihološke dejavnike, subjektivno lahko je skladna. Zato ker črni pridobi razvojno prednost, ki mu lahko v primeru nasprotnikove slabše igre ali nepozornosti prinese uspeh. Osvetljeno z nekaterimi količinskimi podatki in ocenami — gledano s stališča belega: ΔM = 0, M= 1, rt = 0, RT = -1, ΔU = –2, ΔG = –2 → Δg < 0, Δn (nad središčnimi polji) = –1 → Δn < 0, O (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) = 2,12 → N ≈ 1,12. Padec ocene po potezi 3… Sc6, tj. merilo kakovosti poteze je ΔO_3…Sc6 = O_po — O_pred = 2,12 — 0,37 = 1,75. Od tod vidimo, da je poteza 3… Sc6 objektivno slaba. Upanje črnega sloni na dejavnikih RT, Δg in Δn, pri katerih je nekoliko boljši in na morebitnih subjektivnih, psiholoških dejavnikih ter nasprotnikove slabše ravni šahovskega znanja ter izurjenosti.

Trditev 11/2: Poteza 3… d6 je skladna s pobudnim načelom, ker na najboljši možni način pripravlja osvojitev začasno izgubljenega kmeta.

Pravilno. Po odmiku napadenega belega skakača, bo črni lahko s potezo 4… Sxe4 vrnil začasno izgubljenega kmeta, vzpostavil približno ravnotežje ter v nadaljevanju čakal na priložnost, da iztrga pobudo iz rok tekmeca in jo prevzame sam. Osvetljeno z nekaterimi številskimi podatki in ocenami — gledano s stališča belega: ΔM = 0, M= 1, rt = 0, RT = -1, ΔU = –4, ΔG = –5 → Δg < 0, Δn (nad središčnimi polji) = –1 → Δn < 0, O (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) = 0,59 → N ≈ –0,41. Padec ocene po potezi 3… d6, tj. merilo kakovosti poteze je ΔO_3…d6 = O_pred — O_po = 0,59 — 0,37 = 0,12. Padec ocene po potezi 3… d6, 0,12, je neznaten, v okviru merske napake. Od tod vidimo, da je poteza 3… d6 objektivno dobra in v skladu z načelom pobude.

Naloga 3 — načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti: 4. Sxc6 dxc6/bxc6

Izberite štirii pravilne trditve med enajstimi, zapisanimi v točkah od 1 do 11. Zadnjo potezo belega 4. Sxc6 boste primerjali z odgovorom črnega 4… dxc6 in ocenili:

Ali sta potezi v skladu z načelom aktivnosti in načelom pobude?
Ali je pri potezah poudarjeno:
- napadalno ali
- preprečevalno lice načela aktivnosti ali
- materialni del ali
- taktični del načela aktivnosti?

Pod vsako trditvijo je v uokvirjenem ležečem tisku podana tudi rešitev s pojasnili.

Trditev 1 (3): Pri vzetju 4. Sxc6 je odločilen taktični del načela aktivnosti, saj ne gre za osvajanje materiala, ampak za menjavo, taktično operacijo, s katero beli pridobi čas, da bo lahko ohranil dosedanjo materialno prednost enega kmeta.

Nepravilno. Pogoj za prispevek taktičnega dela načela aktivnosti je, da izsiljeni niz potez pripelje do (t) ≥ 1 ali do mata ali do pata. Tu je imel beli prednost kmeta že pred izsiljenim poteznim parom in v njem ni prišlo do spremembe v materialni prednosti. Pogoj (t) ≥ 1, mat ali pat torej ni izpolnjen.

Trditev 2 (3): Ker je poteza 4. Sxc6 vzetje, je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba upoštevati tudi materialni del tega načela.

Pravilno. Pravilno kljub temu, da ne gre za osvajanje materiala, ampak za menjavo, taktično operacijo, s katero beli pridobi čas, da bo lahko ohranil dosedanjo materialno prednost enega kmeta. Izračun, ΔM_{4. Sxc6} = M_po — M_pred = 4 — 1 = 3, namreč pokaže, da je poudarjen materialni del načela aktivnosti. Gre zgolj za teoretično pomembno oceno začasnega stanja po vzetju 4. Sxc6. V praksi pa noben šahist pri zdravi pameti ne bo šel ocenjevat potezo ali pozicijo sredi izsiljenega niza potez — sredi menjalne ali taktične operacije, ampak bo potezo/pozicijo ocenil preden se bo spustil v izsiljeni niz potez in po tistem ko bo končan.

Trditev 3 (3): Pri potezi 4… dxc6 je v ospredju materialni del načela aktivnosti, vendar je jasno izraženo tudi njegovo napadalno lice.

Pravilno. Vendar materialne spremembe (ΔM = 3) ne prinese samo poteza 4… dxc6, ampak tudi konkurenčna poteza 4… bxc6, kar pomeni, da je pri obeh enako poudarjen materialni del načela aktivnosti in v tem med njima ni razlike. Pri 4… dxc6 je jasno izraženo tudi napadalno lice načela aktivnosti, saj je razvojna poteza (rt_{4… dxc6} = 0), ki znatno povečuje gibljivost svoji vojski (∆G_{4… dxc6} = 10), povečuje njen nadzor nad pomembnimi polji (∆n_{4… dxc6} >0; število nadzorov nad središčnimi se poveča za 3) in sodelovanje med med njenimi figurami (∆s_{4… dxc6} >0) . Manj izrazito je napadalno lice poteze 4… bxc6, ki je prav tako razvojna poteza (rt_{4… bxc6}= 0), nekoliko povečuje nadzor nad pomembnimi polji (∆n_{4… bxc6} >0; število nadzorov nad središčnimi polji se poveča za 1) in morda, čeprav neizrazito, tudi sodelovanje med črnimi figurami. Po drugi strani malenkostno znižuje gibljivost svoji vojski (∆G_{4… bxc6} = –1). V primerjavi s potezo 4… dxc6, ki svoji vojski odvzema kmeta na središčni navpičnici, ima poteza 3… bxc6, ki ohranja potencialni razvoj kmeta na središčni navpičnici ‘d’, bolj izraženo preprečevalno lice načela aktivnosti.

Trditev 4 (3): Pri ocenjevanju skladnosti poteze 4… dxc6 z načelom aktivnosti je materialni del tega načela tako prevladujoč — ΔM = 3, da spričo primerjalno neznatnega napadalnega ali preprečevalnega lica, tega ni treba upoštevati.

Nepravilno. Materialni del načela aktivnosti je pri potezi 4… dxc6 sicer res prevladujoč, vendar mora pri ocenjevanju poteze biti v ospredju primerjava s konkurenčno potezo 4… bxc6, ki se glede materialnega dela načela aktivnosti od poteze 4… dxc6 v ničemer ne razlikuje. Do razlik med potezama prihaja samo v napadalnem in preprečevalnem licu načela aktivnosti..

Trditev 5 (3): Poteza 4… dxc6 je skladna z načelom aktivnosti. Primerjalno glede na alternativno vzetje 4… bxc6 je pri njej poudarjeno napadalno lice tega načela.

Pravilno. Pri obeh možnih vzetjih je prevladujoč sicer materialni del načela aktivnosti, saj ΔM = 3, vendar je ta enako velik za obe potezi, zato sta v tem delu obe potezi izravnani. Primerjalno glede napadalnega lica načela aktivnosti pa je to poudarjeno pri potezi 4… dxc6. To je razvidno že iz podatkov navedenih v odgovoru na trditev 3. To še ne pomeni, da poteza 4… dxc6 boljša od poteze 4… bxc6 pri kateri je, gledano primerjalno na potezo 4… dxc6, bolj poudarjeno preprečevalno lice načela aktivnosti.

Trditev 6 (3): Poteza 4. Sxc6 ni skladna z načelom aktivnosti, zato pri njej ni poudarjeno niti napadalno niti preprečevalno lice tega načela.

Nepravilno. Pri potezi 4. Sxc6 res ni poudarjeno niti napadalno niti preprečevalno lice načela aktivnosti, ker daleč prevladuje materialni del načela, saj pri potezi pride do velike materialne spremembe ΔM = 3. Vseeno ta materialna sprememba ni odločilna za oceno poteze, saj ne gre za dejansko osvojitev materiala, ampak za uvodno potezo menjalne operacije, katere namen je ohraniti tempo za zavarovanje dotedanje materialne prednosti enega kmeta. Poteza bo ta cilj dosegla, zato je skladna z načelom aktivnosti in je pri njej poudarjen materialni del tega načela.

Trditev 7 (3): Poteza 4. Sxc6 ni skladna z načelom aktivnosti, ker izgublja razvojni tempo.

Nepravilno. Poteza sicer res izgublja razvojni tempo, ker igra z že razvito figuro, nasprotnik pa bo nanjo lahko odgovoril z najboljšo potezo, ki ne bo izgubljala razvojnega tempa: Tako 4… dxc6 kot 4… bxc6 izpolnjujeta oba razvojna pogoja kmeta, ki deluje na središčna polja: oba bi delovala na središčno polje d5 in oba bi z vzetjem na polju c6 svoji vojski ne le ohranila, ampak celo povečala število udarov ( ∆U_{4… dxc6} = 12; ∆U_{4… bxc6} = 1). Vendar je izguba razvojnega tempa poteze 4. Sxc6 bistveno manj pomembna od koristi, ki jo ta poteza prinaša: je edina poteza, ki belemu ohranja materialno prednost enega kmeta. Zato je skladna z načelom aktivnosti.

Trditev 8 (3): Ker je 4. Sxc6 uvodna poteza taktične operacije, po zaključku katere bo beli ostal z materialno prednostjo enega kmeta, je izpolnjen pogoj t ≥ 1, da je pri potezi poudarek na taktičnem delu načela aktivnosti.

Nepravilno. Poteza 4.. Sxc6 je res uvodna poteza taktične operacije (menjave), po kateri bo beli ostal z materialno prednostjo enega kmeta, vendar pogoj t ≥ 1 vseeno ni izpolnjen, ker te prednosti ni pridobil med taktično operacijo (menjavo), ampak je imel materialno prednost enega kmeta že prej preden je s taktično operacijo začel.

Trditev 9 (3): Poteza 4… dxc6 ni skladna z načelom aktivnosti, ker z njo črni ne pripravlja akcije, ampak samo zaključuje menjalno operacijo, ki mu jo je vsilil nasprotnik..

Nepravilno. Poteza 4… dxc6 je skladna z načelom aktivnosti, ker je ob drugi možnosti, 4… bxc6,. najaktivnejša in najboljša možna poteza, pri kateri je, enako kot pri drugi možnosti, 4… bxc6, prevladujoč materialni del načela aktivnosti.

Trditev 10/3: Poteza 4. Sxc6 ni skladna z načelom pobude, ker gre za menjavo figure pri kateri beli izgublja razvojni tempo, ki bi ga lahko ohranil z razvojno potezo 4. d4, ki svoji vojski maksimalno poveča število udarov.

Nepravilno. Poteza 4. Sxc6 je skladna z načelom pobude (in z načelom aktivnosti) kljub temu, da ostale navedbe v trditvi držijo. Skladna je zato, ker je najboljša ali najmanj enako dobra poteza kot poteza 4. d4. S pomočjo računalniškega analizatorja se lahko prepričamo, da tudi poteza 4. d4 belemu prinaša prednost, čeprav najbrž nekoliko manjšo kot vzetje 4. Sxc6. Osvetljeno z nekaterimi številskimi podatki in ocenami, izvedenimi iz ‘Pozicija 4’ in ‘6’ predhodnega poglavja:

4. Sxc6: ΔM = 3, M = 4, rt = –1, ΔU = 7, ΔG = 8 → Δg > 0, Δn nad središčnimi polji = 1 → Δn > 0, Δd > 0. O (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) = 2,43 → N ≈ 1,43. Padec ocene po potezi 4. Sxc6 (PO_4.Sxc6) je ΔO_4.Sxc6 = O_pred — O_po= 2,12 — 2,43 = –0,31.
4. d4: ΔM = 0, M = 1, rt = 0, ΔU = 9, ΔG = 9 → Δg > 0, Δn nad središčnimi polji = 2 → Δn > 0, Δd > 0. O (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) = 1,08 → N ≈ 0,08. Padec ocene po potezi 4. d4 je ΔO_4.d4 = O_pred — O_po = 2,12 — 1,37 = 0,75.

Čeprav iz analizatorjeve ocene izhaja, da je poteza 4. Sxc6 boljša od poteze 4. d4, bi morda lahko ocenili, da tudi slednja poteza ni v neskladju z načelom pobude, saj ima po njej beli še vedno jasno prednost in — ohranja pobudo.

Trditev 11/3: Poteza 4… dxc6 je skladna z načelom pobude, ker je ena izmed dveh približno enako dobrih najboljših potez.

(Pravilno). Ocena ni povsem enoznačna, zato v oklepaju. Za ravnotežne pozicije velja, da najboljša poteza ne more biti v neskladju niti z načelom pobude niti z načelom aktivnosti. Ali gre res za najboljšo potezo in za ravnotežno pozicijo?

Pomagamo si s številskimi podatki in ocenami, izvedenimi iz ‘Pozicija 6’ in ‘7’ — gledano s stališča tistega, ki je potezo odigral, v tem primeru črnega:

ΔM_4…dxc6 = 3, rt_4…dxc6 = 0, ΔU_4…dxc6 = U₄_.Sxc6 — U_4…dxc6 = (10) — (–10) = 20, ΔG_4…dxc6 = G₄_.Sxc6 — G_4…dxc6 = (13) — (–8) = 21 → Δg_4…dxc6 > 0, Δns_4…dxc6 = ns₄_.Sxc6 — ns_4…dxc6= (2) — (–3) = 5. Glede na to, da so vsi prispevki, ki izvirajo iz prisotnosti belega skakača na polju c6, že všteti v členu ΔM, moramo od seštevkov odbiti njegovih 8 udarov/možnih potez in dva nadzora središčnih polj. Zato moramo ΔG_4…dxc6 = 21 popraviti na ΔG_4…dxc6 = 13 in Δns_4…dxc6 = 5 popraviti na Δns_4…dxc6 = 3. Vidimo, da sta sta tudi po teh dveh popravkih oba člena še vedno v korist črnega. Črni je močno povečal nadzor tudi nad drugimi pomembnimi polji, zato: Δn_4…dxc6>> 0. Skladnost delovanja črnih figur se je po 4… dxc6 zmanjšala, ker (1.) kmet ni več središčni, zato bo črni bolj nemočen v boju proti belemu kmetskemu središču, in (2.) je postal dvojni: Δs_4…dxc6 < 0. Prispevka Δn₄ in Δg pa vendarle pretehtata nad prispevkom Δs, ki deluje v nasprotni smeri, zato se je dejanska aktivnost črne vojske povečala: Δd_4…dxc6> 0. Pri ocenjevanju spremembe v varnosti črne vojske ne upoštevamo prisotnosti belega skakača na polju c6, saj so vsi njegovi vplivi upoštevani v prispevku ΔM. Drugih pomembnih sprememb v varnosti ni videti, zato lahko ocenimo: Δv_4…dxc6 ≈ 0. Padec ocene (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) po potezi 4… dxc6 (PO_4…dxc6) je ΔO_4…dxc6 = O_pred — O_po= 2,43 — 2,45 = –0,02. Do padca ocene torej ni prišlo — odstopanje od ničle je zanemarljivo. Poteza 4… dxc6 je torej bila zelo dobra — ali je bila tudi najboljša se bo videlo po primerjavi s konkurenčno potezo 4… bxc6.

ΔM_4…bxc6 = 3, rt_4…bxc6 = 0, ΔU_4…bxc6 = U₄_.Sxc6 — U_4…bxc6 = (10) — (1) = 9, ΔG_4…bxc6 = G₄_.Sxc6 — G_4…bxc6 = (13) — (3) = 10 → Δg_4…bxc6 > 0, Δns_4…bxc6 = ns₄_.Sxc6 — ns_4…bxc6= (2) — (–1) = 3. Če upoštevamo še popravke zaradi prisotnosti belega skakača c6, podobno kot smo to storili za potezo 4… dxc6, dobimo ΔG_4…bxc6 = 2 in Δns_4…bxc6 = 1. Torej sta člena Δg in Δns tudi po popravkih še vedno v korist črnega. Glede nadzora drugih pomembnih polj ni videti večje razlike, zato: Δn_4…bxc6> 0. Skladnost delovanja črnih figur se po 4… bxc6 ni zmanjšala — v zameno za nastanek dvojnega kmeta, si je črni okrepil kmetsko delovanje na središče: Δs_4…bxc6 ≈ 0. Dejanska aktivnost črne vojske se je torej povečala: Δd_4…bxc6> 0. Pomembnih sprememb v varnosti ni videti, zato lahko ocenimo: Δv_4…bxc6 ≈ 0. Padec ocene (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) po potezi 4… bxc6 (PO_4…bxc6) je ΔO_4…bxc6 = O_pred — O_po= 2,43 — 2,23 = –0,20. Do padca ocene torej ni prišlo — odstopanje od ničle kaže, da si je črni s potezo 4… bxc6 izboljšal položaj — to pa teoretično ni možno. Gre za to, da je računalniški analizator po opravljeni potezi korigiral svojo prvotno oceno. Pomeni pa, da je poteza 4… bxc6 ena izmed dveh najboljših potez, morda celo boljša od konkurenčne poteze 4… dxc6.

Zaključek: Poteza 4… dxc6 je ena izmed dveh približno enakovrednih najboljših potez in v tem oziru izpolnjuje pogoj za skladnost z načelom pobude. Vendar računalniški analizator kaže na tako veliko prednost belega (O = 2,45), da pozicija verjetno ni več ravnotežna.

Naloga 4 — načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti: 5. e5 Se4

Izberite štiri pravilne trditve med enajstimi, zapisanimi v točkah od 1 do 11. Zadnjo potezo belega 5. e5 boste primerjali z odgovorom črnega 5… Se4 in ocenili:

Ali sta potezi v skladu z načelom aktivnosti in načelom pobude?
Ali je pri potezah poudarjeno:
- napadalno ali
- preprečevalno lice načela aktivnosti ali
- materialni del ali
- taktični del načela aktivnosti?

Pod vsako trditvijo je v uokvirjenem ležečem besedilu podana tudi rešitev s pojasnili.

Trditev 1/4: Ker poteza e5 grozi z vzetjem nasprotnikovega skakača f6, je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba upoštevati tudi materialni del tega načela.

Nepravilno, saj poteza 5. e5 ni vzetje. Pri ocenjevanju skladnosti posameznih potez z načelom aktivnosti (ali tudi s pobudnim načelom) je mogoče govoriti o materialnem delu tega načela samo za tiste poteze, ki so vzetja. Če je poteza skladna z načelom aktivnosti in ni vzetje ali del izsiljenega niza potez, ki vodi do materialne spremembe, mata ali remija, potem presojamo le, ali je poudarjeno napadalno ali preprečevalno lice načela aktivnosti (ali tudi pobudnega načela).

Trditev 2/4: Pri potezi 5… Se4 je v ospredju preprečevalno lice načela aktivnosti, ker belemu preprečuje, da bi vzel črnega skakača.

Nepravilno. Umik 5… Se4 res črnega obvaruje pred izgubo skakača, vendar ni dobra poteza zato ni skladna z načelom aktivnosti. Padec ocene po njej je IO_{pred potezo} — O_{po potezi}I = I1,34 — 3,17I = 1,83.

Trditev 3/4: Ker poteza 5… Se4 nastavlja belemu prikrito in nevarno zanko, je v skladu z načelom pobude.

(Ne)pravilno. Poteza 5… Se4 sicer res nastavlja belemu prikrito nevarno zanko in res je, da tudi boljši umik, 5… Sd5, črnemu ne bi zagotavljal zadovoljive igre. Vendar bi bila objektivno bistveno boljša poteza, po kateri beli še ne bi imel dobljenega položaja. Po 5… Se4 pa je črni objektivno izgubljen. Ker je načelo pobude šahovsko borbeno načelo, ki vključuje tudi upoštevanje psiholoških dejavnikov pa vendar ne moremo zanesljivo trditi, da je poteza 5… Se4 povsem v nasprotju z načelom pobude. Odvisno tudi od konkretnih psiholoških okoliščin.

Trditev 4/4: Poteza 5… Se4 nastavlja nevarno zanko, ki lahko sproži zmagovito kombinacijo, zato je pri njej poudarjen taktični del načela pobude.

Nepravilno. O taktičnem delu načela pobude ali načela aktivnosti lahko govorimo le pri potezah, ki s prisilo, torej z uporabo taktike, vodijo do materialnih sprememb, mata ali pata. Poteza 5… Se4 ne izpolnjuje nobenega izmed naštetih pogojev.

Trditev 5/4: Poteza 5. e5 ni najboljša, zato ni skladna z načelom aktivnosti.

(Pravilno.) Ocena ni povsem enoznačna, zato v oklepaju. Res je, če poteza ni dovolj dobra, ne more biti skladna z načelom aktivnosti. Poteza 5. e5 verjetno res ni najboljša — računalniški analizator daje znatno prednost pred njo potezam 5. d3, 5. Sc3 in celo 5. De2 ter 5. f3, ki ne dopuščajo, da se nasprotnikov skakač udobno namesti na polju d5. Padec ocene po njej — glej opombe k partiji — PO_5.e5 = 2,23 — 1,24 = 0,99 je prevelik, da bi bila poteza skladna z načelom aktivnosti.

Trditev 6/4: Poteza 5. e5 je dobra poteza, pri čemer je poudarjeno napadalno lice načela aktivnosti.

(Nepravilno). Ocena ni povsem enoznačna, zato v oklepaju. Če bi bila poteza skladna z načelom aktivnosti bi lahko rekli, da je pri njej poudarjeno napadalno lice načela kljub temu, da začasno izgublja razvojni tempo. Zato, ker deluje s prisilo in bo zato tudi črni moral izgubiti razvojni tempo za umik napadenega skakača. Poteza 5. e5 je res dobra poteza, vendar verjetno ne dovolj dobra, da bi bila skladna z načelom aktivnosti. Padec ocene po njej — glej opombe k partiji — PO_5.e5 = 2,23 — 1,24 = 0,99 je namreč prevelik. Ker ni skladna z načelom aktivnosti pa seveda ne moremo ugotavljati njene skladnosti z enim ali drugim licem tega načela.

Trditev 7/4: Ker bo poteza 4… Se4 hitro pripeljala do zmage, je skladna z načelom aktivnosti.

Nepravilno. Poteza 4… Se4 bo res sprovocirala hudo napako belega v naslednji potezi, ki bo pripeljala do hitre zmaga črnega, vendar to ne vpliva na oceno ali je skladna z načelom aktivnosti. Pri oceni si pomagamo s številskimi podatki in ocenami, izvedenimi iz ‘Pozicija 9′ in ’10’ — gledano s stališča tistega, ki je potezo odigral, v tem primeru črnega:

ΔM_5…Se4 = 0, rt_5…Se4 = –1, ΔU_5…Se4 = U₅_.e5 — U₅_{… Se4} = (–10) — (–13) = 3, ΔG_5…Se4 = G₅_.e5 — G₅_{… Se4} = (–7) — (–12) = 5 → Δg_5…Se4 > 0, Δns_5…Se4 = ns₅_.e5 — ns₅_…Se4= (–4) — (–3) = –1. Vendar je poteza povečala nadzor nad žariščnim poljem f2 in drugimi pomembnimi polji. zato: Δn_{5… Se4}≥ 0. Če upoštevamo, da namerava beli zdaj odigrati 5. d4, ki zaradi izpostavljenega črnega skakača na e4, pomeni tudi večje poslabšanje v usklajenosti sodelovanja črnih figur in njihovo manjšo varnost, lahko ocenimo Δs_5…Se4 < 0, Δd_5…Se4 < 0 in Δv_5…Se4 < 0. Padec ocene (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) po potezi 5… Se4 (PO_5…Se4) je ΔO_5…Se4 = O_pred — O_po= 1,34 — 3,17 = –1,83. Padec ocene je torej velik — slaba poteza 5… Se4 je slabo pozicijo poslabšala v povsem izgubljeno. Ravnotežje je porušeno. Poteza 5… Se4 ni skladna z načelom aktivnosti.

Trditev 8/4: Poteza 5… Se4 je skladna z načelom aktivnosti, saj grozi z zmagovitim napadom na žariščno polje f2.

Nepravilno. Poteza 5… Se4 je sicer res aktivna, ker res grozi z zmagovitim napadom. Vendar je slaba — bolj odporen bi bil odmik skakača na polje d5 — in ni skladna z načelom aktivnosti saj je na potezi beli, ki z odgovorom 6. d4 grožnjo črnega z lahkoto prepreči in obdrži dobljen položaj: O_6.d4 = 3,19.

Trditev 9/4: Če bi črni imel lovca na polju c5 namesto na polju f8, bi bila poteza 5… Se4 skladna z načelom aktivnosti in bi bil pri njej poudarjen taktični del tega načela.

Pravilno. V navedeni zamišljeni poziciji je poteza 5… Se4 najboljša poteza in je torej skladna z načelom aktivnosti. Ker črni po njej izsiljeno doseže materialno prednost, pomeni, da je pri njej poudarjen taktični del načela aktivnosti.

Trditev 10/4: Poteza 5. e5 je lahko skladna s pobudnim načelom kljub temu, da objektivno ni najboljša.

Pravilno. Poteza 5. e5 res ni najboljša — računalniški analizator daje znatno prednost pred njo potezam 5. d3, 5. Sc3 in celo 5. De2 ter 5. f3, ki ne dopuščajo, da se nasprotnikov skakač udobno namesti na polju d5. Padec ocene po njej — glej podatke v opombah k partiji — PO_5.e5 = 2,23 — 1,24 = 0,99 je prevelik, da bi bila poteza lahko skladna z načelom aktivnosti. Je pa napadalnejša od drugih potez in daje morebitnemu neizkušenemu nasprotniku več možnosti, da stori napako. Zato lahko ocenimo, da je skladna s pobudnim načelom, če v njeno korist pretehtajo psihološki dejavniki. Odvisno od pravilne psihološke presoje nasprotnikovih subjektivnih možnosti in konkretnih tekmovalnih okoliščin. Igrati potezo 5. e5 proti odličnemu šahistu v standardnih tekmovalnih okoliščinah bi bilo torej v nasprotju z načelom pobude, sicer pa morda ne.

Trditev 11/4: Poteza 5.. Se4 bi lahko bila v nekaterih primerih skladna s pobudnim načelom, tudi zato, ker maksimalno povečuje gibljivost svojim figuram

Pravilno. Poteza 5… Se4 objektivno ni dobra. Padec ocene po njej — glej podatke v opombah k partiji — PO_5…Se4 = 1,34 — 3,17 = 1,83 je prevelik, da bi bila poteza lahko skladna z načelom aktivnosti. Vendar poteza maksimalno povečuje gibljivost črnim figuram in grozi z naslednjo potezo Lc5 odločiti igro v svojo korist. Napeljuje belega naj s potezo 6. d3, ki bi sicer bila usodna napaka, udari črnega skakača z namenom, da ga odžene. Po drugi strani je druga možnost črnega, objektivno najboljša poteza 5… Sd5 neprivlačna, ker je pasivnejša, ni v skladu z načelom pobude in pušča črnega v zelo slabem — čeprav še ne povsem izgubljenem položaju. Če je ocena črnega, da bo beli po 5… Se4 verjetno posegel po potezi 6. d3, pravilna, lahko ocenimo, da je poteza 5… Se4 skladna z načelom pobude.

Naloga 5 — načelo aktivnosti v jeziku enačbe aktivnosti: 6. d3 in 6. d4

Izberite štiri pravilne trditve med enajstimi, zapisanimi v točkah od 1 do 11. Zadnjo potezo belega 6. d3 boste primerjali s potezo 6. d4 in ocenili:

Ali sta potezi skladni z načelom aktivnosti in načelom pobude?
Ali je pri potezah poudarjeno:
- napadalno ali
- preprečevalno lice načela aktivnosti ali
- materialni del ali
- taktični del načela aktivnosti?

Pod vsako trditvijo je v uokvirjenem ležečem tisku podana tudi rešitev s pojasnili.

Trditev 1/5: Ker poteza d3 grozi z vzetjem nasprotnikovega skakača e4, je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba upoštevati tudi materialni del tega načela.

Nepravilno. Poteza sicer grozi z vzetjem, vendar ni vzetje in ne pripelje do vzetja nasprotnikovega skakača e4. Sicer bo res pripeljala do materialnih sprememb, vendar v korist nasprotnika, ker je groba taktična napaka. Ker poteza ni skladna z načelom aktivnosti, pogoj, da bi bilo pri njej treba upoštevati katerokoli lice ali del načela aktivnosti sploh ni izpolnjen.

Podatki o potezi 6. d3: ΔM_6.d3 = 0, rt_6.d3 = 0, ΔU_6.d3 = U_6.d3 — U₅_{… Se4} = (–12) — (–16) = 4, ΔG_6.d3 = G_6.d3 — G₅_{… Se4} = (–10) — (–15) = 5 → Δg_6.d3 > 0, Δns_6.d3 = ns_6.d3 — ns_{5… Se4}= (–2) — (–3) = 1. Torej je poteza 6. d3 prinesla minimalno povečanje v nadzoru središčnih polj. Ker v nadzoru drugih pomembnih polj ni opaziti bistvenih sprememb, lahko zapišemo: Δn_6.d3≥ 0. Vendar je vse to nepomembno v primerjavi z dejstvom, da je poteza 6. d3 goroba taktična napaka, po kateri črni takoj zmaga. To nam pove padec ocene po njej: Če upoštevamo, da namerava beli zdaj odigrati 5. d4, ki zaradi izpostavljenega črnega skakača na e4, pomeni tudi večje poslabšanje v usklajenosti sodelovanja črnih figur in njihovo manjšo varnost, lahko ocenimo Δs_6.d3 < 0, Δd_6.d3 < 0 in Δv_6.d3 < 0. Padec ocene (‘Stockfish 14’ po 30 sekundah) po potezi 6. d3 (PO_6.d3) je ΔO_6.d3 = O_pred — O_po= 3,17 — (–4,77) = 7,94. Iz dobljene pozicije je nastala povsem izgubljena.

Trditev 2/5: Pri potezi 6. d3 je v ospredju napadalno lice načela aktivnosti, ker je poteza razvojna, udarja na središčno polje in grozi pregnati črnega skakača s središča.

Nepravilno. Pri potezi bi res lahko bilo v ospredju napadalno lice načala aktivnosti, vendar ni, ker je poteza taktična napaka.

Trditev 3/5: Ker poteza 6. d4 preprečuje črnemu, da bi s pomočjo poteze Lc5 izvedel nevaren napad na ne dovolj varovano točko f2, je pri njej v ospreduju preprečevalno lice načela aktivnosti.

Nepravilno. Poteza 6. d4 sicer res preprečuje, da bi črni s potezo 6… Lc5 prevzel pobudo, vendar je to njen stranski učinek. Poudarjeno je njeno napadalno lice načela aktivnosti (in tudi pobudnega načela): postavitev kmeta na središčno polje in veliko povečanje števila udarov svoji vojski.

Trditev 4/5: Poteza 6. d4 je skladna z načelom aktivnosti. Poudarjeno je napadalno lice tega načela.

Pravilno. Poteza 6. d4 je najboljša poteza, ki belemu ohranja pobudo in veliko prednost: postavi kmeta v središče in svoji vojski močno poveča število udarov. Zato je skladna z načelom aktivnosti (in s pobudnim načelom) in zato je pri tem poudarjeno napadalno lice tega načela (in pobudnega načela).

Trditev 5/5: Poteza 6. d3 ni skladna z načelom aktivnosti, zato pri njej ni jasno izraženo napadalno lice tega načela.

Nepravilno. Poteza 6. d3 res ni v skladu z načelom aktivnosti, vendar pri njej je jasno izraženo napadalno lice tega načela (udarja na središčno polje, udarja na nasprotnikovo figuro na tem polju in jo grozi vzeti, povečuje nadzor nad središčnimi polji in gibljivost svojih figur: Δg > 0, Δn > 0, Δd > 0). Pri ocenjevanju skladnosti z načelom aktivnosti pa nad prispevkom napadalnega lica pretehta negativni taktični (izsiljeni) prispevek k Δv, zaradi katerega: Δv << 0. Poteza 6. d3 je groba napaka, ki izsiljeno pripelje do velike materialne prednosti črnega.

Trditev 6/5: Poteza 6. d3 ni skladna z načelom aktivnosti, ker se po njej prednost nasprotnika poveča.

Pravilno. Sicer je res, da se je z razvojno potezo 6. d3 dejanska aktivnost bele vojske v primerjavi s črno povečala: Δd > 0 in to po vseh njenih členih (Δg, Δn in Δs), pri čemer velja: Δd = d_po — d_pred in d = d_b — d_č), vendar je poteza groba taktična napaka, ki izsiljeno pripelje do velike materialne prednosti črnega: Δt << 0 in zato tudi Δv_(t) << 0. V primerjavi s tem velikim negativnim prispevkom taktičnega dela je pozitivni prispevek dejanske aktivnosti skoraj zanemarljiv. V seštevku sprememb vseh treh prispevkov (Δd + Δp + Δv) se je po potezi 6. d3 nematerialna prednost črnega močno povečala (ΔN << 0), o čemer se spet lahko prepričamo s pomočjo računalniškega šahovskega analizatorja. Ker je razlika v materialni prednosti ostala nespremenjena (ΔM = 0), se je torej povečala tudi prednost v celotni aktivnosti črnega (ΔM + ΔN = ΔA < 0). Poteza 6. d3 torej ni skladna z načelom aktivnosti.

Trditev 7/5: Ker bo poteza 6. d3 pripeljala do izgube materiala je pri ocenjevanju njene skladnosti z načelom aktivnosti treba poleg nematerialnega dela načela aktivnosti upoštevati tudi njegov materialni del.

Nepravilno. Poteza 6. d3 bo po izsiljenem nizu potez res pripeljala do izgube materiala, vendar je materialni del načela aktivnosti treba upoštevati samo pri tistih potezah, ki so vzetja, torej pri tistih, za katere velja: M_po — M_pred = ΔM ≠ 0. To, da bo poteza 6. d3 izsiljeno pripeljala do izgube materiala, je upoštevano v nematerialnem delu aktivnosti, v prispevku “Δv(t)”.

Trditev 8/5: Poteza 6. d3 ni skladna z načelom aktivnosti, ker nad prispevkom jasno razvidnega napadalnega lica načela aktivnosti prevlada taktična nepravilnost poteze, ki deluje v nasprotni smeri.

Pravilno. Poteza 6. d3 ni v skladu z načelom aktivnosti, ker se nematerialna prednost črnega po njej poveča, kljub temu da je pri potezi jasno izraženo napadalno lice načela aktivnosti. Nad prispevkom povečane dejanske aktivnosti belih figur Δd > 0 po vseh treh njenih členih (poteza udarja na središčno polje in na nasprotnikovo figuro, povečuje nadzor nad središčnimi polji in gibljivost svojih figur: Δg > 0, Δn > 0, Δs > 0) pretehta velik taktični prispevek k Δv(t) v korist črnega, zaradi katerega: Δv(t) <<0 , oziroma Δt < –1. Poteza 6. d3 je groba napaka, ki bo izsiljeno pripeljala do odločilne materialne prednosti črnega.

Trditev 9/5: Poteza 6. d4 je skladna z načelom aktivnosti, pri čemer poudarek ni na napadalnem licu tega načela, ampak je v ospredju taktični del načela aktivnosti.

Nepravilno. Poteza 6. d4 sicer je skladna z načelom aktivnosti, vendar taktični del tega načela sploh ni prisoten — ga ni. Močan poudarek je na napadalnem licu načela, saj se po odigrani potezi močno poveča dejanska aktivnost belih figur in to po vseh treh členih: Δg > 0, Δn > 0, Δs > 0. Ker ΔM = 0 in je 6. d4 najboljša poteza in ker (t) = 0, velja ΔN = Δd + Δp + Δv = 0. Od tod sledi, da sta se v seštevku morala prispevka Δp + Δv toliko zmanjšati kolikor se je prispevek Δd zvišal. Ker sklepamo Δv ≈ 0, lahko trdimo, da se je po potezi 6. d4 v seštevku črnemu znatno povečala potencialna aktivnost njegovih figur: Δp < 0. Razumljivo, saj je na potezi.

Trditev 10/5: Poteza 6. d3 je skladna z načelom pobude, ker je razvojna, svoji vojski znatno poveča udarnost, obenem pa preganja nasprotnikovega skakača s središčnega polja, s čimer bo svoji vojski pridobila dodaten razvojni tempo.

Nepravilno. Poteza ni skladna z načelom pobude kljub temu, da vse ostale navedbe v trditvi držijo. Nepravilno zato, ker je poteza groba napaka in je morebitno pričakovanje belega, da je črni ne bo izkoristil, močno preseglo okvir razumnega tveganja. Nerazumnost odločitve belega je toliko večja, ker bi po preprosti potezi 6. d4 lahko ohranil povsem dobljen položaj.

Trditev 11/5: Poteza 6. d4 je skladna z načelom pobude, ker je najbolj izdatna razvojna poteza, ki svoji vojski maksimalno poveča udarnost.

Pravilno.

Zaključna razmišljanja

Povzetek šahovskih teoretskih in borbenih zakonitosti in načel

TEORIJA:

1. UKRIVLJENOST ŠAHOVSKEGA PROSTORA: povzročajo ga figure na šahovnici → pomen središča ali središčno načelo.

2. PROCES POSPLOŠENE MENJAVE vseh pomembnih vrednosti (materialnih, časovnih, statičnih, dinamičnih, pozicijskih, strateških …). Proces posplošene menjave se na šahovnici odvija nenehno.
Nasprotnika stremita k čim bolj ugodni, vsaj enakovredni posplošeni menjavi.

3. NAČELO RAVNOTEŽJA: ob obojestransko najboljši igri ostaja pozicija v ravnovesju in je remi naravni izid obojestransko najbolje vodene partije.

4. NAČELO ZGODOVINSKOSTI: storjene napake se vtisnejo v pozicijo v obliki slabih točk.

5. NAČELO AKTIVNOSTI: stremimo k temu, da bo aktivnost naših figur čim bolj naraščala v primerjavi z aktivnostjo nasprotnikovih figur →
a. stremeti je treba k čim večji aktivnosti, gibljivosti lastnih figur (napadalno lice načela aktivnosti)
b. treba je preprečevati, da bi aktivnost, gibljivost nasprotnikovih figur, naraščala hitreje kot aktivnost naših figur (preprečevalno, omejevalno, profilaktično lice načela aktivnosti).

6. ENAČBA AKTIVNOSTI: O = A_b – A_č ali v delovni obliki:

Količine, ki so v gornjih enačbah označene s svetlimi črkami na temnem ozadju, lahko izračunamo, če poznamo pozicijo in pravilno oceno te pozicije. Količine na sivem ozadju niso izračunljive. Občutek za njihovo vrednost se pridobi na podlagi šahovskega spopolnjevanja in urjenja, ki poteka najbolj učinkovito v obliki krožnega izkustvenega učenja.
O = ocena pozicije = prednost belega, izražena številčno, v enotah kmeta (v prvem približku privzamemo, da so pravilne ocene kar ocene dobrega računalniškega analizatorja)
M = materialna prednost belega
N = nematerialna prednost belega
d = prednost belega v dejanski aktivnosti figur
p = prednost belega v potencialni aktivnosti figur, ki upošteva tudi to kdo je na potezi: p = p_b — p_č = razlika v potencialni aktivnosti figur med pozicijo belega in črnega. Po vsaki odigrani potezi se poveča potencialna aktivnost nasprotnikovih figur (razen kadar gre za nujnico ali kak drug podoben poseben primer).
v(t) = prednost belega v varnem, stabilnem položaju figur, h kateri je prišteta je tudi morebitna taktika, to je prednost belega v morebitnem vzetju, izsiljenem nadaljevanju ali kombinaciji, ki vodi do materialnih in/ali nematerialnih sprememb ali do mata ali remija (pat, teoretska remi pozicija, izsiljeno ponavljanje potez).
g = prednost belega v gibljivosti figur
n = prednost belega v nadzoru pomembnih polj
s = prednost belega v usklajenem sodelovanju figur:
s = s_b — s_č = razlika v aktivnosti med pozicijo belega in črnega zaradi bolj skladnega sodelovanja figur.
RT = prednost belega v razvojnih tempih [celo število]

Preurejeni nematerialni del enačbe aktivnosti vsebuje prostorski in časovni dejavnik. V otvoritvah je nematerialna prednost — N močno pozitivno povezana z razvojno prednostjo, ta pa s prednostjo v razvojnih tempih – RT. Prednost belega v razvojnih tempih v katerikoli poziciji izračunamo iz enačb:

Beli na potezi: RT = (število nerazvitih figur črnega) – (število nerazvitih figur belega)
Črni na potezi: RT = (število nerazvitih figur črnega) – (število nerazvitih figur belega) – 1

7. POVPREČNE MATERIALNE VREDNOSTI: kmet = 1, D = 9, T = 5, L = 3, S = 3

8. OPISNO, AKTIVNOSTNO (ŠTEVILČNO) IN SIMBOLNO OCENJEVANJE POZICIJE:

TEORIJA IN BORBA:

9. GLAVNO BORBENO NAČELO V ŠAHOVSKI PARTIJI JE POBUDNO NAČELO: igralec mora stremeti k temu, da pobudo ohranja, če je nima, pa k temu, da jo prevzame. (Pojasnilo: pobuda je položaj na šahovnici, v katerem igralec vodi akcijo, pred katero se mora nasprotnik braniti, tako da nima časa, da bi z nasprotno akcijo začel sam.)

10. NEKATERA POMEMBNA STRATEŠKA ALI BORBENA NAČELA, KI SO IZPELJANA IZ SPLOŠNE ŠAHOVSKE TEORIJE ALI IZ POBUDNEGA NAČELA:

(1) Načelo vodenja akcije v skladu z glavnim obeležjem pozicije: Akcije ne smemo voditi mimo glavnega obeležja pozicije. Glavno obeležje je treba obdržati ali ga pretvoriti v neko drugo prednost. (Pojasnilo: glavno obeležje pozicije je tista značilnost v razporedu sil na šahovnici, ki jo je igralec dosegel kot svojo prednost.)

(2) Načelo strategije kopičenja majhnih prednosti v pozicijski igri.

(3) Načelo dveh slabosti v pozicijski igri: v nasprotnikovi poziciji poskušamo izzvati najprej eno, nato še drugo slabost in nato kombinirati igro proti obema slabostma.

(4) Načelo postopnega prevzemanja obvez v pozicijski igri: izmed potez, ki so del nekega pozicijskega programa, je treba najprej odigrati tisto, ki manj obvezuje. (Primer: manevriranje v obdobju začetnega pripravljanja pogojev za napad na nasprotnikovega kralja.)

(5) Načelo obrambne ekonomičnosti v pozicijski igri: Pri izbiri obrambnih sredstev moramo biti varčni in hladnokrvni. (Mora nam biti jasno, katere nasprotnikove grožnje so resnične in katere samo navidezne. Ubraniti moramo samo resnične grožnje in to z minimalnimi obvezami in napori.)

(6) Načelo aktivne obrambe: v psihološkem pogledu dajemo aktivni, posredni obrambi prednost pred pasivno, neposredno obrambo, nasprotnemu udaru prednost pred varovanjem.

11. PRAVILA NAČRTOVANJA IN IZBIRANJA POTEZE V PARTIJI: Uporabljamo pravila načrtne igre, optimalnega postopka izbiranja poteze in ekonomične porabe časa za razmišljanje.

ETIKA:

12. ETIKA ŠAHOVSKEGA BOJA: V šahovski borbi spoštujemo pravila šahovske etike.