Splošna šahovska teorija

Uvod

Za človekov um in njegove sposobnosti je šah praktično neskončna igra, zato ga brez poznavanja in razumevanja splošnih šahovskih zakonitosti in posebnih šahovskih znanj ne more uspešno obvladovati. S človekovo pomočjo šahovsko igro bolj ali manj uspešno obvladuje groba računska sila računalniških analiznih motorjev, torej orodij izven človeka samega.  Računalniški šahovski analizni motorji morda za uspešno igranje šaha ne potrebujejo znanj iz splošne šahovske teorije. Za razumevanje in obvladovanje šahovske igre jih potrebuje človek, čeprav se dobro natreniran turnirski šahist, ki si je ta znanja pridobil  po metodi izkustvenega učenja iz lastnih in tujih partij tega morda niti ne zaveda, če se jih ni naučil tudi ubesedovati, osmišljevati in opredeljevati na zavestni ravni.

Strukturni temelji splošne šahovske teorije

SPLOŠNA ŠAHOVSKA TEORIJA izhaja, prvič, iz dejstva, da se partija šaha odvija v
štirirazsežnostnem sistemu, ki ga opredeljujejo:

1. materija (šahovske figure)
2. prostor (šahovnica)
3. čas (poteze)
4. človekova volja in mišljenje (ali računalnikova zmogljivost), ki vodita in
   usmerjata dogajanje na šahovnici

SPLOŠNA ŠAHOVSKA TEORIJA izhaja, drugič, iz notranjih pravil šahovske igre in teoretskih
temeljev, ki jih sestavljajo:

1. Ukrivljenost šahovskega prostora (povzročajo jo figure na šahovnici), iz katere izhaja pomen središča.
2. Proces posplošene menjave vseh konjukturnih vrednosti na šahovnici (materialnih,
   časovnih, statičnih, dinamičnih, pozicijskih, taktičnih, strateških …), ki se na njej
   nenehno odvija.
3. Načelo ravnotežja: ob obojestransko najboljši igri ostaja pozicija v ravnovesju
   in je remi naravni izid obojestransko najbolje vodene partije (ravnotežno
   načelo).
4. Zgodovinsko načelo: storjene napake se vtisnejo v pozicijo v obliki slabih točk
   (načelo zgodovinskosti ali pozicijsko načelo).
5. Teorija aktivnosti (ne velja za patne kombinacije), ki jo vzpostavljata:
   1. Načelo aktivnosti: stremimo k temu, da bo aktivnost naših figur čim
      bolj naraščala v primerjavi z aktivnostjo nasprotnikovih figur
   2. Enačba aktivnosti: O = A_b – A_č = M + N

Legenda:

O = aktivnostna ocena pozicije (izražena je v enotah materialne vrednosti enega kmeta)
A_b = aktivnost bele pozicije = je vsota aktivnosti vseh figur belega
A_č = aktivnost črne pozicije = je vsota aktivnosti vseh figur črnega
M = materialna prednost = razlika v aktivnosti med belo in črno pozicijo, ki izvira iz materialne prednosti
N = nematerialna prednost = razlika v aktivnosti med belo in črno pozicijo, ki ne izvira iz
materialne prednosti

Izbrana poglavja iz splošne šahovske teorije

V pričujočem spletišču je vsako izmed treh izbranih poglavij splošne šahovske teorije predstavljeno na svoji spletni strani:

1. Računanje razvojnih tempov v otvoritvi
2. Enačba aktivnosti
3. Zakonitosti in načela v luči enačbe aktivnosti

Zakaj izbrana poglavja?

Pri pripravi učnih načrtov, programov in vsebin

1. srednje in
2. višje šole pri Šahovski zvezi Slovenije,
3. izbirnega predmeta šah v devetletni slovenski osnovni šoli ter
4. seminarjev za usposabljanje učiteljev in
5. seminarjev za usposabljanje trenerjev,

sem naletel na težave kako opredeliti, predstaviti in posredovati znanja iz omenjenih izbranih poglavij splošne šahovske teorije. S teorijo kombiniranja na primer, ki nedvomno tudi  sodi med poglavja splošne šahovske teorije, teh težav ni bilo, saj jo je izvrstno obdelal hrvaški šahovski teoretik Vladimir Vuković v svojem učbeniku Škola kombiniranja. Ob pregledu razpoložljive strokovne literature iz omenjenih izbranih poglavij pa se je izkazalo, da so do tedaj nakopičena znanja iz njih bodisi pomanjkljiva (to velja za računanje razvojnih tempov) bodisi niso opredeljena in zaokrožena na splošno teoretski ravni na način, ki bi zadostil zahtevam za uporabo v vzgojno-izobraževalnem procesu. To morda niti ne bi bila zelo velika težava za šahovske šole in treniranja, ki so namenjena predvsem praktičnemu usposabljanju za vrhunske tekmovalne dosežke, je pa velik izziv za predmet šah v splošnoizobraževalni šoli, v kateri morajo posredovana znanja temeljiti na trdnih teoretskih temeljih. Na spletnih straneh, posvečenih omenjenim izbranim poglavjem iz splošne šahovske teorije, in v prispevkih, dostopnih z njih, poskušam odgovoriti na omenjene izzive.

 

Uporabljena literatura

Seznam uporabljene literature je naveden na strani 51, sklici nanjo pa v sprotnih opombah prispevka:

Jelen, Iztok (2018): Poglavja iz splošne šahovske teorije za učitelje šaha. Teorija, rešeni primeri, delavnice in vaje.